Na današnji okrogli mizi so strokovnjaki poudarili, kako pomembno je, da ženske skrbijo za svoje zdravje, se redno udeležujejo ginekoloških pregledov in so pozorne na morebitne zgodnje znake raka jajčnikov. Predstavili so, kako poteka diagnostika raka jajčnikov ter predstaviti možnosti zdravljenja, ki jih ponuja sodobna medicina. Rak jajčnikov je med pogostejšimi raki rodil, njegovi simptomi so neznačilni in težje prepoznavni, učinkovitega presejanja ni.

Zaradi nespecifičnih začetnih simptomov in s tem povezanega poznega odkrivanja ima rak jajčnikov najvišjo smrtnost med vsemi ginekološkimi raki. Pri več kot 75 odstotkov bolnic je bolezen odkrito v razširjenem stadiju, kar prispeva k slabšemu izidu, saj je zdravljenje v takšnih primerih pogosto težje in manj učinkovito. V Sloveniji vsako leto za rakom jajčnikov zboli več kot 150 žensk. Rak jajčnikov se najpogosteje pojavlja pri ženskah po menopavzi, okoli 20 odstotkov bolnic pa je ob postavitvi diagnoze mlajših od 50 let.

Pomembno je, da se zavedamo, da posamezna številka v registru raka predstavlja resnično osebo in njeno življenje. Članica Združenja Europa Donna Slovenija Vesna Bregar je spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo: "Kljub vsem preizkušnjam me je v življenju spremljal tudi kanček sreče. Zelo mlado sestro je rak dojk premagal že pred 26. leti. Zato sem vsako leto hodila na preventivne kontrole, tako mamografijo kot h ginekologu. Ob rutinskem pregledu brez kakršnihkoli znakov so mi diagnosticirali rak jajčnikov," je povedala in dodala, da jo je rešilo hitro ukrepanje zdravstvenega osebja. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vid Valič ima srečo s spalnimi navadami hčere

Vid Valič in njegova partnerka Valentina sta se junija leta 2022 razveselila rojstva prvorojenke. Zdaj pa je razkril nekaj podrobnosti družinskega življenja.

"Rak se je po šestih letih in pol ponovno pojavil, sklepam, da kot posledica okvare gena BRCA1. Če bi takrat vedela za genetsko testiranje, bi se mogoče zadeva obrnila drugače. A za nazaj ne moremo nič spremeniti, lahko gledamo le v prihodnost. Ponovno imam srečo, da se je v tem času pojavilo novo zdravilo, ki za zdaj dobro deluje in mi omogoča, da še vedno živim skoraj povsem aktivno polno življenje. Skoraj ne mine dan, ko se sprašujem, do kdaj? Nihče ne ve. Zgodbe so različne. Naučila sem se živeti in načrtovati vsak dan posebej. Vsak dan mi je podarjen in poskušati ne misliti na težke trenutke. Mnogi me bodrijo in pravijo, da sem pogumna. Pa sem res? Ne vem. Strah me je trenutka, ko bom odvisna od pomoči. Vem, da bo prišel dan, ko ne bom več zmogla. Do takrat še vedno ostaja upanje."

Učinkovitega presejanja ni

Zaradi neznačilnih in težje prepoznavnih simptomov učinkovitega presejanja ni. Specialistka ginekologije in porodništva Tinkara Srnovršnik je poudarila, zakaj je tako pomembno, da se ženske redno udeležujejo ginekoloških pregledov in so pozorne na morebitne zgodnje znake raka jajčnikov: "Simptomi raka jajčnikov so zelo nespecifični in se pojavljajo tudi pri številnih drugih, manj nevarnih obolenjih in pogosto nastopijo, ko je bolezen že v napredovali fazi. Lahko gre za občutek nelagodja, napetosti in pritiska v spodnjem delu trebuha, kar sicer pogosto spremlja prebavne motnje (npr. zaprtje), ob tem pa ženske opažajo tudi povečan obseg trebuha. Pridružena je lahko bolečina v hrbtu, trebuhu ali v žlički, pogosto siljenje na vodo in/ali uhajanje urina, pri predmenopavznih ženskah pa tudi predmenstrualne bolečine in motnje menstruacijskega ciklusa. Pozornost je potrebna tudi pri splošnem slabem počutju, spremembi apetita in nenamernem hujšanju. V kolikor težave v dveh tednih ne izzvenijo ali se stopnjujejo, je vsekakor smiseln pregled pri ginekologu."

Specialistka ginekologije in porodništva doc. dr. Nina Kovačević je izpostavila, da je rak jajčnikov zahtevna bolezen, ki jo navadno odkrijemo šele v napredovalem stadiju: "Žal preventivni program za zgodnje odkrivanje raka jajčnikov in jajcevodov ne obstaja. Glede na to, da več kot 75 odstotkov raka jajčnikov in jajcevodov odkrijemo v napredovalem stadiju, kirurško zdravljenje velikokrat zaradi razširjenosti bolezni ni mogoče. Takrat bolnica najprej prejme predoperativno kemoterapijo, nato sledi operativno zdravljenje, kjer odstranimo maternico z obema jajčnikoma in jajcevodoma ter pečico. Po operaciji sledi še dopolnilno sistemsko zdravljenje. Ženskam, ki imajo družinsko obremenjenost za rak jajčnikov, se priporoča preventivna ginekološka operacija, in sicer odstranitev obeh jajčnikov in jajcevodov."

Spremembe omogočajo boljšo prognozo

Na področju zdravljenja raka jajčnikov je v zadnjem času prišlo do obetavnih sprememb, ki bolnicam omogočajo boljšo prognozo. Specialist internistične onkologije doc. dr. Erik Škof je predstavil možnosti zdravljenja, ki jih ponuja sodobna medicina. "V zadnjih letih je prišlo do novih spoznanj glede molekularnih značilnosti bolezni. Danes vemo, da gre pri približno 50 odstotkov rakov jajčnikov do okvare homologne rekombinacije. Homologna rekombinacija je popravljalni mehanizem DNK, ki je lahko okvarjen zaradi različnih razlogov – najpogosteje zaradi mutacije v genih BRCA1 ali 2. V primeru okvare homologne rekombinacije (HRD karcinoma) so se za zelo učinkoviti tako pri zdravljenju ponovitve bolezni kot v primarnem zdravljenju napredovale bolezni (stadij III ali IV) izkazala zdravila iz skupine zaviralcev PARP."

V Sloveniji imamo na voljo dve zdravili iz te skupine. "Oktobra 2023 smo na Onkološkem Inštitutu Ljubljana pri raku jajčnikov že ob diagnozi uvedli določanje HRD. Na ta način omogočamo bolnicam najboljše možno zdravljenje in s tem boljšo prognozo. Poleg zaviralcev PARP uporabljamo tudi tarčno zdravilo (bevacizumab), s katerim imamo dobre izkušnje. Zaenkrat je čas sledenja naših bolnic zdravljenih z zaviralci PARP v primarnem zdravljenju prekratek, zato bo treba počakati še nekaj let, da bomo imeli podatke glede 5-letnega preživetja. Naše dosedanje izkušnje pa so spodbudne."

Najučinkovitejši kirurški poseg

Pomembno je, da se ženske osvešča o tveganju za razvoj raka jajčnikov, zlasti če imajo bolezen v družini ali so nosilke genetskih okvar, povezanih z večjim tveganjem za nastanek raka jajčnikov, kot je na primer okvara gena BRCA1 ali 2. Specialistka klinične genetike in javnega zdravja doc. dr. sc., B, Mateja Krajc je predstavila merila za napotitev ter potek obravnave v genetsko ambulanti ter spregovorila o možnostih preventive, v kolikor je okvara gena potrjena:

"Najučinkoviteje zmanjšamo tveganje za razvoj raka jajčnikov s preventivno kirurško odstranitvijo jajčnikov in jajcevodov, kar pa pri mlajših vodi v sterilnost in zaplete zgodnje menopavze, zato je indicirana le pri ženskah z veliko ogroženostjo za tega raka (na primer pri nosilkah zarodnih genetskih okvar in/ali ženskah z obremenjujočo družinsko anamnezo raka jajčnikov in jajcevodov). Starost, pri kateri priporočamo preventivno operacijo, je odvisna od reprodukcijskih želja posameznice in vrste genetske okvare. V odvisnosti od ugotovljene genetske okvare jim na Onkološkem inštitutu v sklopu multidisciplinarne obravnave ponudimo možnost spremljanja za zgodnje odkrivanje tudi drugih rakov, za katere so bolj ogroženi, in možnost dodatnih preventivnih operacij."

Darja Molan, koordinatorica sekcije žensk z raki rodil pri Združenju Europa Donna Slovenija, ki deluje že od leta 2018. "V sekciji organiziramo različna predavanja o kakovosti življenja med in po zdravljenju rakov rodil ter aktivno sodelujemo pri osveščanju skupnosti. Poleg tega ponujamo številne oblike podpore, kot so psihosocialna pomoč, pravno svetovanje in finančna pomoč. Organiziramo tudi športne dejavnosti in različne delavnice s področja kakovosti življenja in lajšanja stranskih učinkov ter poznih posledic zdravljenja," je povedala Molanova in povabila ženske, ki so se že srečale z rakom rodil, naj se pridružijo sekciji. Za vsa vprašanja in za vključitev v sekcijo jim pišite na: rodila@europadonna.si.