Pred svetovnem dnevu sepse, ki ga obeležujemo 13. septembra, je predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Matjaž Jereb opomnil na znake bolezni, ki je lahko v najtežjih oblikah tudi smrtna. Med njimi so povišana temperatura, utrujenost in manj urina. Opozoril je še na neurejenost zdravstvenega sistema, ki vpliva na zdravljenje.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Voditelj kviza Vem s hčerko uživa na belih strminah

Anže Zevnik se veseli novih smučarskih dogodivščin.

Po besedah Jereba so znaki in posledice te infekcijske bolezni dokaj nespecifični. Med znaki septične okužbe je naštel mrzlico, povišano telesno temperaturo, zmedenost, zmanjšano količino urina in utrujenost. Med posledice okužbe pa spadajo stalna utrujenost, kognitivne motnje, depresija in nespečnost. "Pri hujših oblikah prihaja tudi do amputacij prstov in nog, kar omejuje življenje in aktivnosti posameznika ter pušča trajne posledice," je dejal v današnji izjavi za medije.

Na pozornost opozarja predvsem posameznike, ki imajo oslabljeno imunost. To so zlasti kronični bolniki, na primer bolniki s sladkorno boleznijo, pa bolniki brez vranice, tisti na glukokortikoidni terapiji ali imunosupresivnih zdravilih in tisti, ki so imeli presaditev katerega od organov ali matičnih krvotvornih celic. Ob sepsi namreč prihaja tudi do prizadetosti in odpovedi organskih sistemov, zato se lahko funkcija obolelih organov kronično poslabša.

Jereb pojasnjuje, da so najbolj ogroženi novorojenčki z nizko porodno težo in posamezniki po 65. letu starosti. Po njegovih navedbah lahko bakterijske okužbe, kot je sepsa, preprečimo tudi s cepljenjem proti pnevmokoku, ki je relativno pogost povzročitelj okužb. "Za starostno skupino nad 65 let starosti je cepljenje brezplačno," je izpostavil.

Bolnike z najtežjo obliko sepse morajo zdraviti na oddelkih za intenzivno zdravljenje. To je namreč kompleksno. "Pomembno je, da bolnik kar se da hitro prejme antibiotik in podporno terapijo, s katero rešimo življenje in obvladujemo bolezen," je še dejal infektolog.

Kot je izpostavil Jereb, je lani po informacijah klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja umrlo nekaj več kot 30 odstotkov bolnikov s sepso.

Ob tem pa je ocenil, da je treba izboljšati dostopnost do zdravnikov. Spomnil je na težave tako v primarnem zdravstvu kot v bolnišnicah, zlasti s kadrom, na težave z negovalnim kadrom in na krčenje števila bolnišničnih postelj. "Vse to nenazadnje vpliva tudi na oskrbo bolnikov in potencialno na prognozo bolnikov s sepso".

Po njegovem mnenju najtežji bolniki sicer dobijo zdravnika, ustrezno posteljo in oskrbo, vendar "neurejenost našega zdravstvenega sistema vpliva na uspehe tudi našega zdravljenja in želimo si, da se stvari na sistemski ravni postavijo na svoje mesto".

Ob dnevu sepse je še poudaril, da je sepsa bolezen, s katero smo se soočali, se soočamo in se bomo soočali tudi v bodoče.