Menopavza pomeni konec reproduktivnega obdobja za ženske, s tem pa fizične in psihične spremembe, s katerimi se sooča večina žensk. Mednje štejemo vročinske valove, nočno potenje, nespečnost in nihanje razpoloženja. Zdravniki pravijo, da menopavza navadno nastopi med 45. in 55. letom starosti, a največ žensk se z neprijetnimi simptomi sooči okoli 51. leta starosti.

Nižji odstotek žensk se sooči z zgodnjo menopavzo, ki lahko nastopi tudi že v 40. letu starosti. V zelo redkih primerih pa nekatere tudi že v 30. letih. Navadno je vzrok za to zdravstvena težava, ki povzroči, da ženska nima več ovulacije in tudi ne menstruacije. Včasih pa jajčniki svojo glavno funkcijo izgubijo brez dobro poznanega vzroka.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ideja za čudovit izlet v neposredni bližini Trsta, ki vedno navduši

Napoleonova pot sprehajalna pot primerna za vse starosti in težavnosti. Ponuja pa čudovite razglede na tržaški zaliv, grad Miramar in samo mesto Trst

Bolezenski in genetski vzroki

Na zgodnjo menopavzo lahko vplivajo tudi kajenje, nezdrav življenjski slog in visoka telesna teža.

Med najbolj znane vzroke za prezgodnjo menopavzo štejemo avtoimunske bolezni, kot so hipotiroidizem (premalo delujoča ščitnica), Crohnova bolezen, eritematozni lupus in revmatoidni artritis. Okoli 10 do 30 odstotkov žensk s temi stanji doživi prezgodnjo menopavzo.

Na zgodnjo menopavzo lahko vplivajo tudi kajenje, nezdrav življenjski slog in visoka telesna teža, kemoterapija, razna vnetja in epilepsija ter tudi nekatera genetska stanja, med njimi galaktozemija ali dedno pomanjkanje encimov, ki pretvarjajo galaktozo v glukozo. Z zgodnjo menopavzo se lahko spopadejo tudi bolnice s Turnerjevim sindromom ali hiperplazijo ali nekatere z resnimi obolenji, kot so rak jajčnikov ali Hodgkinova bolezen.

Simptomi zgodnje menopavze

Med prve simptome zgodnje menopavze štejemo izostanek mesečnega perila in neredne menstrualne cikle, poleg tega pa še spremembe razpoloženja in nenadno nočno znojenje. To so znaki, ki kažejo na to, da so jajčniki začeli proizvajati manj estrogena.

Pozneje se lahko pojavijo še težave z inkontinenco (uhajanjem urina), suha nožnica, suha koža, oči in usta, spremembe telesne teže, bolečine v sklepih, srčne palpitacije, vrtoglavica, sprememba okusa in vonja, umikanje dlesni, slaba prebava, napadi tesnobe in panike.

Hormonska terapija

Kakovost življenja uporabnic se ob hormonski terapiji močno izboljša, vročinski valovi izginejo v nekaj dneh, prav tako nespečnost in nervoza.

Temeljno zdravljenje zgodnje menopavze je hormonska terapija, ki traja do povprečne starosti pri naravni menopavzi. Bistvo hormonskega zdravljenja (HZ) je dodajanje estrogena (ženskam brez maternice) ter kombinirano estrogena in progestagena (ostale).

Priporočljiv je najmanjši možni odmerek lokalno (v nožnico) ali sistemsko (pršila, injekcije, obliži, kreme). Specialist bo ocenil tveganja za krvne strdke, osteoporozo in raka. Dela rutinskega ginekološkega pregleda pred uvedbo HZ sta odvzem brisa materničnega vratu ter ginekološka ultrazvočna preiskava.

Kakovost življenja uporabnic se ob HZ močno izboljša, vročinski valovi izginejo v nekaj dneh, prav tako nespečnost in nervoza. Pri lajšanju menopavznih težav se nekatere ženske odločijo tudi za samozdravljenje.

Poznamo dve veliki skupini naravnih snovi, ki se na trgu pojavljajo kot snovi za lajšanje klimakteričnih težav: izvlečke zdravilne rastline grozdnata svetilka in iz konopljike, ter fitoestrogene (soja, fižol, čičerika, črna detelja, polnozrnati izdelki, oreščki).