Le tako bo lahko imelo neodvisen položaj in bo lahko skrbelo za kakovost svojega življenja. Tu pa naletimo na psihološko težavo. Mnogim mladim dekletom zamisel o pridobivanju denarja in upravljanjem z njim ni privlačna. Kadar gre za denar, so nepismene, brez osnovnih veščin, potrebnih za dobro upravljanje z osebnimi financami. Svoje inteligence ne morejo uporabiti na področju osebnih financ, saj ne poznajo osnovnih konceptov, ki bi jim omogočili, da bi postale finančno inteligentne.

Glavni vzrok za tako stanje je, da sta v kolektivnem nezavednem od nekdaj denar in ljubezen nekaj nasprotujočega si, dve vrednoti, ki se med seboj izključujeta. Zato se ljudje pogosto vprašajo, ali je neka zveza nastala iz ljubezni ali iz preračunljivosti. Če je dekletov izbranec zelo bogat, se pojavlja vprašanje, ali se je dekle zaljubilo vanj ali v njegov denar. Včasih pri tem ne gre le za sumničenje, ki muči občinstvo, lahko je tudi glavni vzrok za to, da izbranec ni prepričan, ali lahko svoji partnerici verjame.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Klemen Bunderla se vrača na gledališke odre

Spektakularni muzikal Veronika Deseniška se po štirih letih premora 28. junija 2024 vrača na oder Celjskega gradu. S predstavo pa se vračajo tudi Eva Černe Avbelj, Klemen Bunderla, Tjaša Hrovat Steklasa, Željka Predojević Korošec, Srđan Milovanović in Marjan Bunič.

Ko malo pogledamo, kako je ljubezen predstavljena v raznih umetniških delih, vidimo, da se ljubezen predstavlja kot neko negacijo bogastva. Na primer: njen izbranec mora biti siromašen, saj je le tako vsem kristalno jasno, da gre pri njej za čisto ljubezen. Če se dekle zaljubi v fanta, mora biti obvezen element zgodbe to, da ona niti ne sluti, da je on bogat ali bogat dedič. Le tako ne dvomimo o njenih čistih namenih in resnični ljubezni. Nasprotje med ljubeznijo in bogastvom je še posebej izraženo v romantičnih pravljicah o prepovedani ljubezni. Na primer: ko se dekle zaljubi v fanta, ki ni po godu njenim bogatim staršem, jo ti izsiljujejo in ji grozijo, da jo bodo razdedinili, če ga ne zapusti. Ona s prezirom zavrne bogastvo in odide k revnemu fantu, ki ga ljubi – in z njim živi srečno v siromaštvu in ljubezni. Do konca njunih dni.

Različne zgodbe o ljubezni so skozi leta prepojile naše kolektivno nezavedno in vplivale na način našega življenja. Zato niti ne razmišljamo, da je v pravljicah vedno moški tisti, ki mora biti bogat, in da žena lahko postane premožna le, če se na ta ali oni način dokoplje do moževega bogastva. Je preračunljiva ali prebrisana, vodi jo le želja, da bi se izvlekla z dna družbene lestvice in s pomočjo moževega bogastva dobila višji status, poroča se iz preračunljivosti ali pa je njena najljubša pravljica o Pepelki, v kateri je deklica za lepoto in dobroto nagrajena s prinčevo ljubeznijo. Misel, da se bo v življenju dekleta pojavil princ, je pravzaprav fantazija, za katero se skriva ideja, da bo dekle 'posvojeno' v bogastvo. Princ je bodoči kralj in kot tak je simbol najvišjega družbenega statusa in bogastva. Zato ima domišljija o princu na belem konju tudi svojo finančno plat.

Sodobni princi so mladi, lepi, samozavestni, uspešni in posledično bogati moški. Sodoben princ je lahko tudi čeden nogometaš, ki igra v prvi ligi, lahko je dobro plačan kirurg ali pa dedič dobro vpeljanega podjetja ali kakšnega drugega bogastva. Problem pa je, ekonomsko rečeno, nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem. Veliko je namreč deklic in deklet, ki fantazirajo o svojem lepem in bogatem princu, v resničnosti pa je fantov, ki bi ustrezali temu opisu, le malo. In zato je po njih veliko povpraševanja. Veliko povpraševanja pa povišuje njihovo ceno – to, kar mora dekle plačati ali žrtvovati, da bi bilo s takim moškim.

Za masko: bogati so skopi

Fantazija o strastni ljubezenski zvezi z bogatim moškim ima korenine v otroški predstavi o staršu, ki tako zelo ljubi svojega otroka, da ga razvaja. Del osebnosti, ki mu pravimo 'notranji otrok' in ki ga ima v sebi sleherni med nami, ne glede na našo starost ali zrelost, ljubezen razume kot sprejemanje daril, ugajanje, delanje uslug. Zato dekle v ljubezenski zvezi pričakuje, da bo partner, če jo seveda resnično ljubi, pomemben del svojega bogastva žrtvoval za to, da bi jo osrečil. Če poenostavimo to fantazijo: dekle pričakuje, da ji bo fant zaradi velike ljubezni do nje podaril del svojega bogastva.

Taka fantazija ni značilna samo za ženske. Tudi moški, ki niso bogati, lahko pričakujejo, da jim bo moški, če so mu dovolj simpatični, z eno potezo olepšal življenje. V tem se pogosto skriva socialna moč bogatih, saj jim manj premožni skušajo ugajati in ugoditi, pri tem pa pričakujejo, da bodo na neki način bogato nagrajeni. Tudi v takih primerih gre za iracionalna pričakovanja.

To, česar 'notranji otrok' ne ve, je, da so bogataši postali in ostali bogati prav zato, ker se zelo zavedajo svoji interesov in znajo zanje zelo dobro poskrbeti. To pomeni, da imajo zelo dobro psihološko obrambo, ki jim pomaga, da ohranijo svoje bogastvo. Jasno seveda je, da če bi nekdo vsem, ki so mu simpatični, delil svoje premoženje, to ne bi dolgo trajalo. Na drugi strani pa imajo premožni ljudje razvit neke vrste obrambni mehanizem: kadar se jim skušajo približati drugi ljudje, se vedno vprašajo, ali nimajo za bregom kakšnega skritega motiva.

Na kratko: tudi če ženski uspe, da stopi v zvezo z bogatim moškim, je to navadno videti povsem drugače, kot si je zamišljala. Bogati ljudje imajo zelo razvite čute, ki jim povedo, da jih skuša nekdo izkoristiti. Če že podarijo delček svojega bogastva, obvezno zahtevajo nekaj za povračilo. Da ne bi imeli občutka, da so izkoriščani, mora biti transakcija taka, da obe strani nekaj dobita. To pa je nekaj povsem drugega kot naivno fantaziranje 'notranjega otroka' o pravljicah, v katerih se zaradi ljubezni (in od ljubezni) živi v obilju.

Zato je najbolje, da sodobne mlade ženske začnejo brati knjige, ki jim bodo omogočile, da bodo postale finančno pismene, da bodo svojo inteligenco uporabile tudi na tem področju življenja.