Kakšen je dominanten moški?

Dominanten moški je moški, ki kaže določeno stopnjo avtoritativnosti, ima vedno nadzor nad položajem, prevzema vodstvo, je pretežno osredotočen nase in ni tako občutljiv do drugih, definirajo psihologi. Rine svojo in se ne ozira na svet okrog sebe, zmožen je prek trupel dosegati cilje, zato je tudi vedno na vrhu in neulovljiv. Takšen moški je uspešnejši v družbi tako svojih vrstnikov kot širše, ima boljši socialno-ekonomski status, večjo družbeno moč, je rojen vodja, vedno zmagovalec, skratka izstopa iz povprečja. Zato je alfa.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Zakaj ženske danes iščemo dominantne moške?

Evolucijski psihologi razlagajo, da so moški, ki veljajo za dominantne, najboljši primerki svoje vrste, in kot taki so že od nekdaj veljali za nosilce boljših genov. Zaradi svoje družbene moči in statusa so primerni tudi za ustreznega zaščitnika in skrbnika. Vse to so razlogi, zakaj so ženske vse od jamskih časov za partnerje izbirale alfa samce. Ker so za zdravo in močno potomstvo potrebovale gene zmagovalcev, prav tako pa zase in za svoje potomstvo skrbnika in zaščitnika. Zato še danes ženske v rodni dobi veliko bolj privlačijo moški dominantnega značaja, kažejo raziskave. Skozi zgodovino so se stvari seveda nekoliko spremenile. Ženske več ne potrebujejo fizičnega skrbnika in zaščitnika. So neodvisne in samozadostne, a vendarle pretežno iščejo dominantnega partnerja. Zakaj? Delno zato, ker si ne glede na vse vendarle še vedno želimo zagotoviti najboljše gene za svoje potomstvo. Temu ne moremo ubežati. A vendarle smo miselno že tako napredovali, da si partnerje vendarle izbiramo tudi z razumom. Odločitve sprejemamo tudi razumsko, ne samo nagonsko ali s srcem. In čeprav si želimo zdravega in močnega potomstva, se vendarle zavedamo, da je partner nekdo, s komer bomo preživeli preostanek svojega življenja, zatorej odločitev ne sme temeljiti zgolj na tem, kako dobri so njegovi geni. Zakaj si torej, upoštevajoč vse razumske argumente, še vedno želimo dominantnih moških? Nemška raziskovalka Gilda Geibel je v svoji raziskavi, ki je skušala odgovoriti na to vprašanje, našla zanimive rezultate. Naša nagnjenost k dominantnim partnerjem naj bi bila delno odvisna od našega spola, delno pa tudi od naših značajskih lastnosti. 

Najnovejša češka raziskava je pokazala, da so partnerstva, v katerih je eden od partnerjev prevzel dominantno vlogo, srečnejša, trajnejša in imajo več otrok. Dominantnejši partner namreč prevzame nadzor v razmerju, submisivnejši (bolj podredljiv) partner pa z lahkoto sprejme vlogo sledilca. V takšnih razmerjih partnerja tudi bolje rešujeta težave in sprejemata kompromise, medtem ko se v enakovrednih razmerjih že manjša nesoglasja prelevijo v tekmovanje moči. Kljub novodobni miselnosti študija kaže, da družba ne sme tako obsojajoče gledati na partnerstva, kjer razmerje moči ni enakovredno porazdeljeno. 

Zakaj dominantne partnerje iščemo danes? 

Ker smo ženske, smo že spolno definirano bolj nagnjene k iskanju dominantnih partnerjev, ugotavlja Geiblova, a vendarle vse ženske takšnih partnerjev ne iščejo. Iščejo jih zgolj nekatere, in katere so to, naj bi skušale pojasniti njihove značajske lastnosti. Pri raziskavi je Geiblova izhajala iz dveh predpostavk: da so dominantni partnerji vznemirljivi, razburljivi in kompleksni ter da so umirjeni, podredljivi partnerji dolgočasni. Ti predpostavki je pridobila iz vprašalnika, ki so ga izpolnili sodelujoči, v raziskavi pa prišla do ugotovitve, da dominantne partnerje predvsem iščejo tiste ženske, ki se zlahka začnejo dolgočasiti in v življenju ves čas potrebujejo neke vrste vznemirjenje, ter tiste, ki tudi sicer v življenju delujejo impulzivno ter se rade predajajo nevarnim in samouničevalnim praksam. Takšnim ženskam dominantni partnerji ves čas zagotavljajo razburljivost in nenehno življenjsko stimulacijo.

Ženska zaskrbljenost

V svoji raziskavi je Geiblova naletela na še en, precej pomemben značajski vidik žensk, ki prav tako odloča o tem, ali si želimo dominantnega partnerja. Po njenem mnenju smo ženske tiste, ki veljamo za bolj zaskrbljen, prestrašen, bojazljiv in nestrpen spol. Živimo namreč v precej negotovih časih in mnoge med nami dnevno preganja strah. Strah pred prihodnostjo, strah pred jutrišnjim dnem. Ta tesnobnost, ki je stalnica naših dni, je po raziskavi Geiblove prav tako vzrok, da si ženske iščemo dominantne partnerje. Dominantni moški namreč ženskam, ki so pretirano zaskrbljene, nudijo neke vrste zaščito, varnost in gotovost. Vendarle pa v vsakem primeru ni tako. Vse ženske se s strahovi ne spopadajo enako. Nekatere iščejo zaščito in varnost, druge pa se s strahom spoprimejo tako, da iščejo nove življenjske izzive, izkušnje in življenjske sloge. Se s strahom spoprimejo in ga tako skušajo premagati ali vsaj obvladovati. Tovrstne ženske pa po ugotovitvah Geiblove iščejo bolj umirjene in prilagodljive partnerje. Kljub precejšnji stopnji strahu si te vrste ženske ne želijo dominantnih partnerjev.

Čeprav torej novodobne ženske za svoj obstoj ne potrebujejo več moškega, pa si vendarle želijo takšnega, ki bo prevzel pobudo, bo avtoritativen in imel nadzor nad vsakim položajem. Ne za to, da bi jih ščitil in skrbel za njih. Vsaj ne v tistem najožjem smislu besede. Želijo si ga zato, da bi jih rešil pred morebitnim dolgčasom vsakdana, pred rutino in strahom, ki ga nosi negotova prihodnost, ter da bi skrbel za to, da bo življenje polno razburljivih in hipnih užitkov. Dominantni moški nekako združujejo razburljivost, vznemirljivost in nepredvidljivost, hkrati pa nudijo neke vrste varnost, stabilnost in gotovost, ki jo potrebujemo v tem norem svetu. Zato ženske še vedno hočejo alfa samca, ne glede na sodobne feministične nazore, poudarja Geiblova.