To velja na primer za pojme agresivnost, napadalnost in napadalec. V naši kolektivni zavesti je agresivnost nekaj zelo negativnega, bojevitega, povezanega z mračnim in zlom, medtem ko nasprotje agresivnosti, neagresivnost, povezujemo z miroljubnostjo, dobroto. Toda resnično življenje od nas zahteva, da se včasih jasno postavimo v bran svojih interesov in pravic, da se jasno upremo drugim in tistemu, kar počnejo.

Če se ne upremo, če se izogibamo spoprijemanju z agresivnim vedenjem drugih do nas, smo obsojeni na to, da vedno dajemo prednost drugim ali da se umaknemo. V otroštvu so nam gotovo govorili, da moramo biti dobri do drugih in da bodo zato tudi drugi dobri do nas. V resničnem odraslem življenju stvari niso tako preproste, včasih se nesoglasjem preprosto ne moremo izogniti in moramo 'pokazati zobe'.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zmagovalca letošnjih talentov sta Edvard in Frida

Finale oddaje Slovenija ima talent je bil polen odličnih točk in presenečenj.

Agresivnost je torej lahko negativna, lahko pa tudi pozitivna, čeprav je za mnoge nesprejemljivo, da obstaja tudi pozitivna agresivnost. V njihovi zavesti namreč beseda agresija izziva izključno negativne asociacije. Slovenci so otroke vzgajali tako, da se nesoglasjem izogibajo, da se trudijo, da s svojim vedenjem ne vzbujajo pozornosti, da ne pokažejo svoje jeze, da se pred nesoglasji umaknejo. Da bi ustvarili kakovostnejše življenje, se morajo naučiti, da postanejo pozitivno agresivni, ko je to potrebno in dobro zanje. Če pa je beseda agresivnost v njihovi zavesti že kontaminirana in obtežena z negativnim pomenom, jim to seveda nikakor ni po godu. Zato je nastal nov izraz, ki je v bistvu prevzet iz angleščine, to je izraz asertivnost. Gre za vrsto pozitivne agresivnosti, odziv v konfliktnih situacijah, ko se nekdo zna postaviti zase ob sočasnem izražanju spoštovanja do drugega. Z usvojitvijo novega izraza ima novo vedenje možnost, da se razvije brez predsodkov, ki zadevajo njegovo bistvo.

Kakšna je torej asertivna ženska? To je ženska, ki se zna postaviti zase, za svoje pravice, želje in interese, vendar ne s pozicije arogance in prezira, pač pa s pozicije spoštovanja drugega in seveda tudi same sebe.

Vstop v nesoglasje je izraz samospoštovanja

Nesoglasja med ljudmi so vsakodnevni pojav. Nastanejo vedno, ko pride do spopada dveh želja. Nesoglasja so najbolj normalna stvar v življenju, saj je povsem naravno, da imajo ljudje, pa naj se še tako ljubijo in spoštujejo, različne želje. Le kakšen bi bil odnos dveh, ki bi se glede vsega strinjala, ki bi imela vsak trenutek enake želje? Nemogoč!

Ker so torej nesoglasja nujnost in se jim je nemogoče izogniti, je najbolj pomembno, kako se ljudje v konfliktnih situacijah odzivajo. V širokem spektru človeških odzivov obstajata dve skrajnosti: pasivnost in agresivnost, od katerih pa ne ena ne druga ne pomenita uspešnega načina reševanja nesoglasij.
Ljudje, za katere je značilna pasivnost v konfliktnih situacijah, delajo vse, da bi preprečili nesoglasje, ko pa do njega le pride, se hitro umaknejo. Svojih želja ne sporočajo drugim ali to delajo v obliki posredne prošnje. Zato skušajo vedno ugoditi drugim in pri tem zanemarjajo svoje želje, interese in potrebe. Prav to je njihov največji problem, saj tako sami sebi jemljejo osebno vrednost in kažejo, da njihove želje niti za njih niso pomembne. Če pa niso pomembne za njih, zakaj bi bile za druge?

Ljudje, za katere je značilno, da so v konfliktnih situacijah agresivni, obtožujejo druge, jih zastrašujejo, grozijo s prekinitvijo odnosa, manipulirajo, da bi uresničili svoje želje. To so ljudje, ki drugim jasno kažejo, da je njihova naloga, da jim ustrežejo, da jim izpolnjujejo želje. V bistvu druge izsiljujejo: ali mi izpolniš željo ali pa … Če se jim ne izpolni želja, drugega simbolično ali v resnici odvržejo, ignorirajo ali pa uporabijo kakšno drugo strategijo čustvenega izsiljevanja, da bi le drugega dodatno 'motivirali', da jim izpolni željo.

Problem, ki ga imajo takšni 'agresivci', je v tem, da ne razlikujejo sebe od svojih želja, tako da so, če jim ne izpolnite želje, užaljeni, saj napačno dojemajo, kot da jih odklanjate kot osebe. Čeprav 'agresivci' večinoma uspejo uresničevati svoje želje, se jim drugi, prav zaradi njihovega neprijetnega načina odzivanja v konfliktnih situacijah, izogibajo. Zato je zelo značilno, da 'agresivci' v svojih intimnih zvezah na koncu ostanejo sami, saj so njihove zveze zelo naporne. Partner jim skuša nekaj časa ugoditi, potem se utrudi, zveza ga izčrpava in želi si druge in drugačne, take, v kateri bo spoštovan.

Asertivna ženska

Nov tip ženske, ki se od tradicionalne, potisnjene v vlogo pasivne ženske, pa tudi od moderne, 'agresivne' ženske močno razlikuje, je asertivna ženska. To je oseba, ki se je naučila razlikovati med osebo in njenimi željami, ženska, ki ima socialne veščine, ki jo opremljajo tako, da tudi v konfliktnih situacijah deluje spoštljivo. Spoštuje sebe in svoje želje, pa tudi druge, v nesoglasjih je lahko zelo ostra, a nikoli s pozicije prezira ali nespoštovanja. Najpomembnejše pa je, da se da asertivnosti naučiti. Poskusite!