Svet z vsemi svojimi izzivi zahteva svoj davek. "Ljudje čedalje težje prenašamo bremena in praznino sodobnega načina življenja, kjer so medsebojna bližina, naklonjenost, sproščenost, povezanost in sodelovanje za številne ljudi zgolj oddaljen sen in le za redke življenjska realnost," pojasnjuje Brane Krapež, predavatelj in terapevt v šoli čustvene inteligence. Zato se zatekamo v vse bolj pogoste čustvene krize in depresije. "To je povezano s pomanjkanjem interpersonalne čustvene inteligence ali z neustreznim odnosom do sebe in neustreznim ravnanjem s svojimi čustvi. Prav tako pa lahko govorimo tudi o pomanjkanju interpersonalne čustvene inteligence v širši družbi, kar se odraža v pomanjkanju sposobnosti ožjega socialnega okolja depresivne osebe, da bi se primerneje odzvalo na čustveno stanje te osebe," pojasnjuje Krapež. Čustva so torej ključna tako v odnosu do samega sebe kot do okolice, pomembna pa so tudi v odnosu, ki ga ima okolica do nas. Vse te tri smeri pa so predvsem odvisne od tega, kako čustveno inteligentni smo.

Kaj je čustvena inteligenca

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

J. D. Mayer in P. Salovey, ki sta skovala pojem, pravita, da je čustvena inteligenca sposobnost prepoznavanja, uporabe, razumevanja in obvladovanja čustev za osebno rast. Gre torej za strojno sposobnost, pravi Krapež: "Sposobnost razumevanja svojih čustev in primernega ravnanja z njimi, takšnega, s katerim ne škodujemo ne sebi ne drugim; sposobnost razumevanja čustev drugih ljudi in ustreznega odzivanja nanje, takšnega, da s svojim odzivom drugim damo vedeti, da jih razumemo in spoštujemo kot bitja, čeprav se morda vedno ne strinjamo z njihovimi pogledi; in sposobnost medsebojnega sodelovanja v duhu dobre volje in sledenju skupnim ciljem namesto svojemu egu." Po tej definiciji lahko mirno rečemo, da so vse krize tako ali drugače povezane s pomanjkanjem čustvene inteligentnosti, še dodaja Krapež. "Seveda bi lahko uporabili tudi kake druge izraze in namesto o pomanjkanju čustvene inteligentnosti govorili o pomanjkanju človečnosti, srčnosti, zrelosti ali zdravega duha."

Kako se razvija čustvena inteligenca

Ker je čustvena inteligenca precej odvisna od našega spoprijemanja s svetom in življenjskimi izzivi, je za njen razvoj najpomembnejše, da se človek ne skriva pred svetom in se ne izogiba življenjskim izzivom, ne glede na to, ali so pozitivni ali negativni. Zavedanje samega sebe v različnih življenjskih situacijah je namreč ključno nabiranje modrosti in razvijanje inteligence na področju čustvovanja, saj smo tako sposobni predvideti, obvladati in spremeniti svoje ravnanje glede na življenjske okoliščine in se iz njih tudi učiti.

Zakaj je čustvena inteligenca pomembna

To, da smo sposobni obvladati sami sebe, svoje čustvene odzive in odnose v posameznih življenjskih okoliščinah, pomeni, da imamo nadzor nad svojim življenjem in da v njem aktivno sodelujemo. Pomeni tudi, da se znamo učiti iz pozitivnih izkušenj in se spoprijeti z negativnimi ter tako tudi v neprijetnih življenjskih situacijah prepoznati potencial za spremembe na bolje. Tako lažje premagujemo negativna čustva, kot so strah, tesnoba in neuspeh, ki v naša življenja prinašajo neugodje, omejujejo naš nemoteni razvoj ali celo ovirajo pozitiven pogled na svet. Čustvena inteligenca je tako pomembna za naš razvoj in pogled na svet, naše upravljanje s čustvi, pomembna je za našo uspešnost in pomembna je za naše medosebne odnose, saj je ključna za razumevanje in vživljanje v čustva drugih. Na kratko, čustvena inteligenca je pomembna za našo srečo.

Kako čustveno inteligentni ste

Čustvena inteligenca ni nekaj, s čimer se rodite, in hvala bogu, da ni tako, saj to pomeni, da se je lahko naučite ter jo z leti in življenjskimi izkušnjami še bolj razvijate. S povsem preprostimi vprašanji si lahko v vsaki situaciji pomagate pri čustvenem opismenjevanju: Kako se počutim? Zakaj tako čutim? in Kako bi se odzval/-a, če …? S temi tremi vprašanji se v vsaki pozitivni ali negativni prelomni dnevni situaciji poglobite vase in sprejmite svoja čustva kot del sebe. Vzroke za občutke, ki jih ne razumete ali ki vam povzročajo trpljenje, poiščite v sebi, in ne krivite drugih in okolice, nato pa se naučite predvideti odzive in se vnaprej pripraviti na nepredvidljive življenjske okoliščine. Pri tem se je seveda treba zavedati, da je razvijanje čustvene inteligence proces, ki se dogaja na več področjih. "Vsi smo na nekaterih življenjskih področjih bolj vešči in bolj uspešni, na drugih pa manj. Bolj vešči smo na področjih, kjer smo se (lahko že v primarni družini ali pozneje) naučili, kako odraslo in zrelo ravnati. Manj vešči pa smo na področjih, kjer procesa odraščanja in zorenja še nismo povsem zaključili. In to je normalno," pravi Krapež, zato seveda ne moremo govoriti o čustveni neinteligentnosti, če se na nekaterih življenjskih področjih še ne znamo ustrezno čustveno odzvati. Če na službenem področju blestimo, na osebnem pa še iščemo pravo pot, torej ne moremo reči, da čustveno nismo inteligentni.