Poznavanje govorice telesa pa nam ne pride prav zgolj pri interakciji z drugimi, so namreč drže, s katerimi lahko svoje možgane prepričamo, da smo sposobni, samozavestni in pogumni, tudi če o tem dvomimo. Načrtna izbira govorice telesa lahko vpliva na človekovo razpoloženje in celo hormonsko ravnovesje.

"Včasih je pomembnejše, kako se gibljemo, kot kaj rečemo," je prepričana Helena Zajec, certificirana trenerka NLP z mednarodno licenco INLPTA ter direktorica izobraževalnih programov, s katero smo se pogovarjali o govorici telesa. "Naš um nezavedno in avtomatično prepoznava tudi najmanjše signale, ki jih oddajajo naše geste. Telo in um sta povezana ter vplivata drug na drugega." Zato lahko z govorico telesa izvemo ogromno o osebi (pa tudi o sebi), ne da bi z njo sploh spregovorili. Ravno telesne geste so pogosto tiste, zaradi katerih nam je nekdo všeč ali pa nam je v njegovi družbi neprijetno, čeprav se nam zdi, da za to nimamo kakšnega posebnega razloga. Poznavalcu govorice telesa s svojo držo in telesnimi gestami povemo tudi tisto, kar mu morda želimo z besedami prekriti. Naša drža, način, kako stojimo, obrazna mimika, premikanje (ali nepremikanje) rok in očesni stik pripovedujejo zgodbo, ki je ne moremo zanikati.

Odprte roke, odprti ljudje

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Oddaja Riba, raca, rak se zaključuje

Žalostna novica za vse oboževalce oddaje Riba, raca, rak. Jutrišnja oddaja bo tudi zadnja. Ali se oddaja umika s sporeda?

Dvomimo, da ste se že kdaj sproščeno pogovarjali s prijatelji in imeli medtem prekrižane roke. S prekrižanimi rokami namreč sporočamo zadržanost, ki jo navadno čutimo in vzpostavimo ob ljudeh, ki jim ne zaupamo ali se morda ob njih počutimo neprijetno. Enako držo pogosto imamo, ko pogovor nanese na teme, ki se nam zdijo neprijetne.

Helena Zajec sicer pravi, da si lahko s križanjem rok pomagamo do večje odločnosti, a opozarja, da te drže nikoli ne zavzemimo v družbi. "Neverjetno, a vendar: kadar ste soočeni z zahtevnimi izzivi in trdno prekrižate roke, boste pri reševanju izziva vztrajali dlje in dosegli boljše rezultate. To je gotovo koristen podatek, saj prav vztrajnost odlikuje najsposobnejše posameznike. Kadarkoli se 'zataknete', prekrižajte roke in vztrajajte! Toda nikdar, če ste v družbi drugih." Seveda lahko prekrižane roke sporočajo zgolj dejstvo, da osebo zebe, če je zunaj ali v prostoru mraz, zato je dobro upoštevati tudi tovrstne dejavnike.
Nasprotno se nam ljudje, ki z nami komunicirajo z odprtimi rokami in jih ne stiskajo tesno ob telesu, zdijo bolj odprti, sproščeni, družabni in komunikativni. S takšnimi osebami se lažje povežemo in smo do njih tudi zaupljivejši, hkrati pa z gibanjem rok naš govor lažje steče. "Preučevanje možganov je pokazalo, da je tisti del, ki ima poglavitno vlogo pri govoru, aktiven tudi takrat, ko aktivno gibljemo z rokami. Posamezniki, ki vključijo gibanje rok v svoje govorne nastope, jasneje razmišljajo, aktivirajo boljši besedni zaklad in običajno uporabljajo manj mašil ter zamolkov."

Iskren nasmešek prežene stres

Tudi ustnice veliko razkrijejo o človeku. Že sam nasmešek nam pove, kakšne volje je oseba in ali resnično uživa v naši družbi. Kadar je nasmešek iskren, se človek nasmeji s celim obrazom, ne samo z ustnicami. Pri pristnem nasmešku se nekoliko premaknejo tudi oči, obrvi in ličnice. Pri umetnem, vljudnostnem nasmešku pa se blago premaknejo zgolj ustnice, medtem ko preostali deli obraza ostanejo nepremični. Takšen nasmešek pri ljudeh vzpodbudi občutek nepristnosti in zaigranosti.

Z grizenjem spodnje ustnice po drugi strani sporočamo, da smo napeti, pod stresom in da nam je neprijetno. Namesto te slabe razvade se raje na široko nasmejte. Na ta način ne boste samo bolj všečni, temveč vam bo v veliki meri uspelo pregnati stres. "Smeh je sovražnik stresa! Negativni obrazni izrazi, kot so mrščenje, stiskanje ustnic ali pripiranje oči, sporočajo vašemu telesu, da je to, kar počenete, težko in naporno. Zato se telo odzove z izločanjem stresnega hormona kortizola, ki dviga raven negativnega stresa. In že vrabčki na drevesih čivkajo o tem, da je visoka raven kortizola nevarna za zdravje in kreativno razmišljanje. Namesto tega vam predlagam nasmeh. Širok in aktiven smehljaj, v katerem vztrajajte nekaj minut. Najprej bodo morda občutki nenavadni, a kmalu bodo možgani prepoznali vaše sporočilo in se bodo odzvali tako, da bo raven kortizola v telesu padla, s tem pa tudi občutek stresa, nemoči, zaskrbljenosti. Za dodaten bonus poskrbijo še naši zrcalni nevroni: če se nasmehnete, izvabite nasmeh tudi pri sogovornikih okoli vas. Tudi pri njih se raven stresa zniža, poveča pa se občutek zadovoljstva," je prepričana sogovornica.

Vaša stopala kažejo, kako zainteresirani ste

Verjetno ne posvečate pretirane pozornosti nogam svojih sogovornikov, še manj ste pozorni na to, kam so med pogovorom usmerjena vaša ali njihova stopala. A ravno ta so dober pokazatelj, kam je oseba namenjena in ali je za pogovor sploh zainteresirana. Kadar nam je med pogovorom prijetno in se ne počutimo ogrožene (ter se nam ne mudi kam drugam), so prsti na naših nogah vedno usmerjeni proti nožnim prstom našega sogovornika. V nasprotnem primeru, kadar je oseba živčna ali prestrašena, so lahko proti sogovorniku usmerjeni samo prsti ene noge, medtem ko je druga usmerjena drugam. Kadar se nekdo počuti ogroženega ali je nezainteresiran, bo na vsak način poskušal usmeriti prste stran od prstov druge osebe.

Ravno pravšnja mera očesnega stika

Izogibanje očesnemu stiku razriva pomanjkanje in hkrati kaže nezainteresiranost, sram ali nelagodje. V nasprotnem primeru, ko med pogovorom od sogovornika niti za hip ne umaknemo uči, pa lahko osebo, s katero se pogovarjamo, celo prestrašimo, zato je pomembno, da najdemo pravo mero. Kadar nas nekaj zanima, se naše zenice razširijo, pri čemer povečamo našo pozornost in neposreden očesni stik. Kadar pa se počutimo neprijetno ali ogrožene, se naše zenice skrčijo, mi pa se trudimo prekiniti očesni stik, kadar je le mogoče. Če želimo, da se bo oseba, ki govori z nami, počutila sproščeno, ji namenimo samozavesten očesen stik, ki pa ga občasno prekinimo s kratko preusmeritvijo pogleda in mežikanjem vek.

Supermanova drža za pogum

Naša telesna govorica ni pomembna samo zaradi tega, ker zelo vpliva na to, kako nas bodo dojemali drugi ljudje, temveč tudi zato, ker lahko z načrtno izbiro govorice telesa vplivamo na naše razpoloženje, hormonsko ravnovesje, energijski naboj, kreativnost, odločnost, prepričljivost in odnose z drugimi. Helena Zajec pravi, da lahko preproste geste in različne drže telesa dramatično vplivajo na to, kako razmišljamo, čutimo in delujemo. Ena izmed takšnih je tako imenovana Supermanova drža, s katero si dokazano lahko okrepimo samozavest. "Glede na raziskave harvardske profesorice Amy Cudy, vam že dve minuti t. i. 'power posing' – drže moči (ko stojite vzravnani v razkoraku in z rokami ob bokih ali sedite na stolu z nogami na mizi in rokami, sklenjenimi v zatilju) poveča izločanje testosterona in zniža raven kortizola, kar se psihološko odraža v znatno povečani samozavesti in samozaupanju. Preizkusite to Supermanovo držo pred večjimi življenjskimi izzivi (samo pazite, da ste takrat sami!), ko bi se običajno počutili zaskrbljeno, prestrašeno ali v stresu. Tako se boste z izzivi soočili z več energije, samozavesti in samozaupanja. Sama to redno prakticiram pred vsakim javnim nastopom, zahtevnejšim predavanjem ali sestankom in nad učinki sem navdušena," razkriva Helena Zajec.