Vi mu ne namenjate pozornosti in otrok se nameni do police s sladkarijami. V roki že drži čokolado, ko se šele zaveste, kaj počne. »Ne, vrni čokolado, ne bova je vzela!«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

»Hočem čokolado. Ta ima še sličico,« moleduje otrok. »Ne, vrni jo na polico,« vztrajamo.
»Ne, hočem čokolado!« začne vpiti otrok, pri tem pa toči debele solze, morda začne še cepetati ali se metati ob tla. Starši poskušamo otroka pripraviti do »primernega« vedenja z:
grožnjami: »Takoj nehaj, sicer gremo zdaj domov.«
prošnjami: »Prosim, nehaj se tako vesti.«
vzbujanjem »slabih« občutkov: »Poglej, vsi te gledajo. A te ni sram, kako se obnašaš?«
ignoriranjem: starši se obrnejo in »nakupujejo« naprej.

V vseh primerih pa ima otrok občinstvo, ki se bolj ali manj zgraža nad otrokovim vedenjem in seveda nad »nevzgojo« staršev. Kakšnemu od mimoidočih se otrok tudi zasmili, češ: »Pa naj vzame čokoladico, ubogi otrok, še tega mu ne privoščijo!«

Ne glede na to, kaj si mislijo drugi, pa ste takrat najpomembnejši otrok in vi. Sicer je dobro, da otroku, preden greste po nakupih, poveste, kaj morate nakupiti, in spodbudite ga, da vam bo pomagal, npr.: »Poišči robčke in jih daj v košaro.« Povejte mu, da sladkarij ne boste kupovali, oziroma mu razložite, katero sladkarijo si lahko izbere (brez sladkorja, brez barvil …) in zakaj določenih sladkarij ne boste kupili. Včasih je dobro, da otroku daste kakšen zdrav prigrizek, da ga s tem zamotite. V trgovino ga ne vodite lačnega ali zaspanega, ker je večja verjetnost, da bo izbruhnil.

Če pa se zgodi, da vseeno izbruhne, ker hoče točno določeni izdelek, ga primite, odpeljite na miren kraj, se spustite na njegovo višino, mu poglejte v oči in povejte: »Te čokolade ne bova kupila, ker ima veliko škodljivih snovi in uničuje tvoje zobe.« Bodite odločni, saj otrok preverja, ali res stojite za svojo odločitvijo ali je še kaj manevrirnega prostora za pogajanja. Nadaljujte: »Zdaj bova vzela še jabolka in potem greva domov.« Govorite z mirnim, a odločnim glasom. Ne ozirajte se na očitajoče ali odobravajoče poglede drugih ljudi, gre za vašega otroka, njemu želite najboljše, vsekakor pa mora to vedeti tudi on. Otrok mora vedeti, kje so meje, saj se s tem počuti varnega, kljub »neprimernemu« obnašanju pa se mora čutiti ljubljenega. Zato ga, ko ga mine togota in si zaželi bližine, objemite in mu zagotovite, da ga imate radi. Brezpogojna ljubezen bo v otroku ohranila varnost in trdnost.

Dobro je, da imate tudi kriterije, kdaj in kakšno sladkarijo lahko otrok dobi. Naj to ne bo odvisno od vašega razpoloženja – ko ste dobre volje, otrok dobi vse; ko ste slabe, ne dobi nič. Lahko se dogovorite, da dobi eno stvar ob nakupu, in mu ponudite izbiro, na primer ali boš žitno ploščico ali bombon. Izbirajte seveda tiste brez sladkorja, sladil ipd., saj boste s tem pripomogli k bolj ozaveščenemu nakupovanju vašega otroka, da bo tako lahko v prihodnosti sam bolje skrbel za svoje zdravje.