Izsledki obširne raziskave o navadah in življenjskem slogu Evropejcev, ki jo je skupina VELUX izvedla tudi v Sloveniji, niso spodbudni. Kažejo jasno sliko razdvojenosti med tehnologijo in naravo, saj kar 89 odstotkov Slovencev meni, da so odnosi med ljudmi postali plitvejši, kar je posledica tehnologije, civilizacijski napredek pa je človeka ločil od narave. Kljub hrepenenju po naravi pa v vsakdanjem življenju večino časa preživljamo v zaprtih prostorih in sklonjenih glav nad zasloni - številni tudi po 13 ur dnevno. Postali smo ljudje spuščenih pogledov. Kot kaže zadnja raziskava Spuščeni pogledi 2021 (Head Downers 2021), razmeroma močna potreba po bližini narave in poznavanje njenega vpliva na zdravje in počutje ne gresta z roko v roki s tem, kar izjavljajo anketiranci in kar vsakodnevno opažamo. Čeprav Slovenci trdimo, da cenimo naravo in se zavedamo prednosti preživljanja časa na prostem in v družbi, smo tudi tedaj le redko pozorni na okolico.

Nad zaslone se nagibamo vse nižje in nižje

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Ena od številnih zdravstvenih težav, ki pestijo sodobnega človeka, je degeneracija vratu, ki je posledica slabe drže in nenehnega upogibanja vratu, ko uporabljamo in neprestano preverjamo telefone in prenosnike. Ta sindrom se imenuje grbast vrat ali sindrom spuščene glave (ang. 'Head Down', 'Dropped Head Syndrom' ali 'Text Neck').

Z nagibanjem nad zasloni namreč spreminjamo naravno ukrivljenost hrbtenice, to pa vodi v dolgotrajne poškodbe. Povzroči lahko bolečine v mišicah hrbta ali ob strani vratu, v ramenih ter tudi v spodnjem delu hrbta. Prizadene celo najstnike in majhne otroke. Nekateri od nas preživijo skoraj 5.000 ur na leto pred zasloni, torej telefoni, prenosniki, televizorji, igralnimi napravami ali bralniki e-knjig. To pomeni, da povprečna odrasla oseba pred zasloni preživi 34 let. Pri tem 67 odstotkov Slovencev meni, da preveč časa preživijo pred zaslonom telefona ali računalnika, medtem ko 94 odstotkov vprašanih pravi, da je treba čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, nadzorovati. Prepričanje, da nam tehnologija nekaj jemlje, je precej močno, saj 89 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da so z leti odnosi med ljudmi postali plitvejši, in se strinja, da je civilizacijski napredek človeka ločil od narave.

Nekaj več kot polovica (54 %) je v zadnjem tednu pogledala v nebo in opazovala oblake, ptice ali sonce, medtem ko vsak deseti anketiranec iz Slovenije zna prepoznati le eno ali dve vrsti ptic od 10.000 vrst, ki živijo na svetu.