Kot navaja zadnje Unescovo poročilo o znanosti, so ženske v letu 2018 predstavljale zgolj 33 odstotkov raziskovalcev. V poročilu je zapisano tudi, da so ženske še vedno v manjšini v tehničnih in voditeljskih vlogah v podjetjih. Do danes so ženske in dekleta prejele le 23 od 631 Nobelovih nagrad na področju znanosti.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je bila sprejeta Ljubljanska deklaracija, ki si prizadeva za izboljšanje položaja žensk v raziskavah in inovacijah. "Deklaracija je naredila korak naprej k institucionalnemu in sistematskemu izboljševanju vloge in položaja žensk v evropskem raziskovalnem prostoru," je dejal Peter Volasko z direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport na decembrski okrogli mizi društva VTIS o položaju žensk v slovenskem znanstvenem prostoru.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Delovna akcija: Kako je delati in snemati hkrati?

Vas zanima, kako snemanje poteka v zakulisju?

Da deklaracije in sporazumi na papirju niso dovolj, saj se v praksi pogosto nič ne spremeni, pa je prepričana Emilija Stojmenova Duh s fakultete za elektrotehniko na ljubljanski univerzi. Po njenem mnenju bi bilo treba predlagati več žensk za vodstvene položaje, te namreč večinoma še vedno zasedajo moški.

Posebna predstavnica predsednika Generalne skupščine ZN Darja Bavdež Kuret je na omenjeni okrogli mizi menila, da imamo v Sloveniji izjemno podlago za promocijo žensk, saj so ženske do 64. leta bolj izobražene kot moški. Po podatkih statističnega urada število žensk, vključenih v visokošolsko izobraževanje 3. stopnje narašča, od šolskega leta 2015/16 je v tovrstno izobraževanje vključenih več žensk kot moških, delež ženskih doktorskih študentov se že od takrat naprej giblje okrog 53 odstotkov.