Človek, ki se je moral tekom otroštva nenehno dokazovati, da bi se počutil vrednega, videnega in ljubljenega, lahko tudi v odraslosti razvije prekomerno hlastanje za občutkom vrednosti, ki ga teši z nenehnim dokazovanjem na različnih področjih. Zaradi tega zlahka zaide v neizprosno bitko s samim seboj - kako biti učinkovitejši, še hitrejši, še boljši … In kam vodi to mentalno znašanje nad samim seboj? Pogosto v izgorelost in večno nezadovoljstvo.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako preprosto kombinirati najbolj vročo barvo leta

V letu 2025 prevladuje zelena v odtenku pistacije. Spoznajte, kako jo vključiti v svojo garderobo za eleganten videz.

Pa lahko svoj um osvobodimo življenja v kletki?

»Ponavljajoče se izkušnje in čustveni odzivi v naši mladosti ustvarijo vzorec, ki se vtisne v naš živčni sistem. Kot nas uči nevroznanost, naši možgani delujejo po načelu nevroplastičnosti – kar pomeni, da lahko stare vzorce preoblikujemo z novimi miselnimi in čustvenimi povezavami,« pojasnjuje certificirana hipnoterapevtka in NLP trenerka Anja Horvat Jeromel.

In kako prekiniti vzorec, ki so ga vcepili v mladosti in se naučiti živeti brez stiske, da nisi dovolj? Kaj je potrebno razumeti, da lahko osvobodiš um in zadihaš neobremenjeno, s polnimi pljuči? »Da bi se lahko osvobodili iz neizprosne bitke s sabo, je dobro, da najprej razumemo svoje zablode v razmišljanju, ki poganjajo ta začaran krog,« poudarja hipnoterapevtka, ki nam je zelo podrobno predstavila, v kakšne destruktivne misli se pogosto ujame um.

Zablode, ki jih je potrebno opustiti, so lahko oblikovane tako, da mislimo:

• da našo vrednost odraža le delo, ki ga opravljamo, medtem ko smo v resnici veliko več - smo tudi osebnost z različnimi interesi in podpora našim bližnji ...

• da smo mi odgovorni za več, kot smo zares, saj ne ločimo, kaj je res pod našim nadzorom in kaj izven njega.

• da je sprostitev nepotrebna in je znak šibkosti, medtem ko je sprostitev nujna za regeneracijo možganov, da stvari kategorizirajo, premeljejo in jih vtisnejo v spominske celice.

• da je le popolno, vredno, medtem ko je v življenju pogosto potrebno le dovolj dobro.

• da je edini način delovanja ta, ki ga poznamo, medtem ko zares obstaja kup poti in poenostavitev.

• da so vse stvari, ki jih imamo za opraviti enako pomembne, namesto, da bi delovali po prioritetah. Poleg tega pogosto ravno najbolj pomembne (kreativne in mentalno zahtevnejše) stvari odrivamo v prihodnost.

• da smo zelo koristni, aktivni in učinkoviti, medtem ko se izkaže, da je lahko to tudi past in da v resnici le aktivno odlašamo.

• da imamo zares ogromno dela, v resnici pa se le bojimo praznine oz. tišine, ki bi prinesla soočenje samih s sabo, ko bi na plano priplavale tiste naše najglobje misli, ki kličejo, da jih razrešimo in osvobodimo.

• da bomo ob ugled, priložnosti ali odnose, če ne bomo naredili vsega, a to v resnici nas bodo še bolj spoštovali, če bomo postavili meje, in bomo hkrati tudi bolj človeški.
• da mora biti vse narejeno, preden si 'dovolimo' počivati, a realnost je, da je stvari vedno več in da je pametno že vmes počivati, ker potem tudi bolj trezno vidimo stvari in smo bolj učinkoviti.

• da bomo bolje naredili, če bomo delali več, a smo kvečjemu slabši, saj izčrpani umski procesi (kreativno razmišljanje, poglobljeno razumevanje, fokus, spomin...) slabše delujejo.

• da bomo bolj koristni, če se bomo bolj gnali, a v resnici nas v to žene naša odvisnost od dokazovanja.

• da drugi ne znajo narediti tako dobro kot mi, a v resnici se bojimo, da nas zamenjali ali da bi se morali kaj novega naučiti ali spremeniti način dela, če bi se izkazalo, da je njihov način boljši. Naš um se zares boji neznanega, neuspeha, nepopolnosti, kritike.

• da imamo nadzor nad stvarmi, a v resnici ga nimamo nad najpomembnejšo stvarjo - nad svojim umom. Smo ujetniki navad, ki nas vodijo v brezno izgorelosti.

• da lahko v neskončnost zdržimo tak tempo, a v resnici ne poznamo svojih mej, doker nas telo ne prisili, ko ne zmore več.

• da je vzrok za naše stanje vse hitrejši tempo sodobnega življenja, a v resnici je vzrok naša nezmožnost uravnovešanja našega življenja (aktivnosti in počitka), naša nezmožnost slišati naše telo in se mu ustrezno odzvati.

Ste se našli v nanizanih vrsticah? Če si lahko pripišete zgolj eno zablodo ali pa poznate koga, ki se je ujel v začaran krog, potem ne zamudite nadaljevanja svetovanja Anje Horvat Jeromel. Slednja nam bo prihodnjič predstavila 5 učinkovitih in preprostih trikov, s katerimi je mogoče prekiniti začaran krog dokazovanja.

Vabljeni na njena.si!