severina Svet24.si

Nasilje v stanovanju hrvaške zvezdnice

kraljica-elizabeta-ii Svet24.si

FOTO: Biden prekršil kraljevi protokol; izdal je,...

tonin voijaki vaja Reporter.si

Minister Tonin pod trumo vojakov: mu res ni ...

knjižnica Svet24.si

Novi zakon o tujcih kriv za skrbi in glavobole ...

aleš-hojs Necenzurirano

Hojs ima novo divizijo za tajno prisluškovanje

hiša, krsta, coffin-house Odkrito.si

FOTO: Edini na svetu, ki živijo v KRSTI!

Tjaša Kramarič Njena.si

Tjaša po šovu o napadih v hotelu

Pomoč depresivnemu človeku
| Sanja Čakarun/revija Bodi zdrava

Pomoč depresivnemu človeku

Življenje z depresijo je vsakodnevni izziv in preizkušnja. To velja tudi, kadar se z njo ne spopadate sami, temveč se z njo spoprijema vaš bližnji – partner, prijatelj ali družinski član. Takrat se tudi vas lahko poloti stiska: najprej, ker vidite, da ljuba oseba trpi, nato pa še zato, ker ne veste, kako ji pomagati oziroma se sprašujete, ali ji sploh lahko pomagate.

Naj vam najprej ponudimo odgovor na zadnje vprašanje: da, lahko ste v veliko pomoč. O tem, kako to storiti, da ne bo vaše ravnanje prineslo več škode kot koristi, pa smo povprašali strokovnjakinjo, ki se v svojem poklicu z depresijo in njenim zdravljenjem srečuje vsak dan.

Opora, ne pridiga

Depresivnemu človeku pridiganje o tem, kako je čas, da se prebudi iz malodušja in pokaže malo več energije in optimizma, ne bo prav veliko pomagalo. »Bolnikov ne obtožujte, da bolezen le igrajo ali da so leni. Ne prigovarjajte jim, da se morajo le bolj potruditi in da lahko v hipu zlezejo iz depresije, če le želijo. To jih lahko še dodatno potre,« poudarja psihiatrinja Andreja Nussle Pušnik, dr. med., specialistka psihiatrije z oddelka za anksiozne in depresivne motnje v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Pomembna je spodbuda, da se bodo sčasoma in s pomočjo zdravljenja začeli počutiti bolje. »Ponudite jim čustveno oporo, pokažite razumevanje, potrpljenje. Pogovor, predvsem pozorno poslušanje, odtehta največ,« pojasnjuje strokovnjakinja. Morda se vam bo zdelo, da že dneve in dneve premlevate isto zadevo in poslušate enake stavke o tem, kako je hudo in ne bo nikoli bolje, vendar ne obupajte in bližnjemu še naprej trdno stojte ob strani.

Izobrazite se in sodelujte

O depresiji so bile napisane številne knjige, pa tudi na spletu vas čaka obilo informacij o tej bolezni (pazite le, da izbirate preverjene, strokovne in zaupanja vredne vire), zato nimate nobenega izgovora, da se ne bi čim bolje izobrazili o njej, znali prepoznati njene znake in razumeli njene vzroke. »Zagotovite svojcu, da poznate njegovo bolezen, jo sprejemate in mu boste v pomoč,« pravi psihiatrinja. »Sodelujte pri zdravljenju, izobrazite se o naravi bolezni in načinih zdravljenja. Spodbujajte ga k rednemu jemanju zdravil (antidepresive je treba jemati redno vsaj pol leta) in upoštevanju zdravnikovih navodil med zdravljenjem,« svetuje svojcem dr. Nussle Pušnikova.

Previdno pri spodbudah

Tudi pri spodbudah pa je treba imeti zdravo mero in ne iti predaleč. »Koliko v pravi meri spodbujati in motivirati svojca z depresijo, je umetnost. Pazite, da niste preveč zahtevni, hkrati pa se je treba zavedati, da vašo spodbudo potrebuje. Prilagajajte se trenutnemu stanju. Pazite, da ne postanete preveč zaščitniški,« opozarja psihiatrinja. Če ne veste, kje je prava mera, ste lahko tudi neposredni in iskreni, zakaj pa ne – preprosto vprašajte, ali oseba želi pomoč, koliko pomoči in kako ji lahko pomagate, saj boste tako najhitreje vedeli, kaj lahko naredite. Naj vas ne bo strah vprašati. Hkrati bodite pripravljeni na odgovor in na spremembe. »Depresija nam lahko pokaže, da moramo v svojem življenju nekaj spremeniti. Če se je vaš bližnji ob pritisku bolezni odločil za določene spremembe, ga poskušajte razumeti in se prilagoditi novim razmeram,« pravi psihiatrinja.

Ostanite optimistični in poskrbite zase

Ob sočustvovanju in nudenju opore se lahko kaj hitro zgodi, da vam zmanjka energije in vas vrtinec črnih misli potegne vase, še posebno če vam je ob stiski bližnje osebe zelo hudo ali nase neupravičeno prevzemate del krivde za svojčevo bolezen. Vendar se ne smete prepustiti negativnemu razmišljanju, raje ostanite optimistični, svetuje strokovnjakinja. »Depresija je bolezen kot vse druge, pride in mine, zanjo imamo učinkovita in varna zdravila,« poudarja. Ozdravitev je le vprašanje časa.

Ob vsem tem ne gre pozabiti niti na dobro znano dejstvo, da lahko drugemu pomaga le tisti, ki je sam dovolj zdrav in močan. Prav zato v želji, da bi pomagali bližnjemu, ne pozabite na skrb zase. Tudi vi imate lahko dneve, ko ne boste zmogli nuditi pomoči, bodisi iz psihičnega ali fizičnega razloga – in to je sprejemljivo in upravičeno. Ozdravitev svojca ni breme, ki ga morate nositi na svojih ramenih, in ni odvisna le od vas. Vi ste lahko na poti do ozdravitve le pomembna in dobrodošla opora. To pa lahko storite le, če ste v najboljši formi.

Depresija ni tabu tema

»O depresiji govorite odkrito, naj to ne postane družinska skrivnost,« poudarja psihiatrinja. Depresija lahko prizadene vsakogar, ne glede na njegov družbeni status, spol, starost. Depresija ni znak šibkega značaja ali tega, da je nekdo slab človek. Če se vaš bližnji spopada z depresijo, bi bilo edino prav, da se okrog njega splete trden krog ljudi, ki mu nudijo oporo in mu dajejo občutek varnosti.

Čim prej po pomoč

Bližnjega je ob težavah z depresijo pomembno spodbujati, naj poišče pomoč pri strokovnjakih, obišče osebnega zdravnika, psihiatra in/ali psihologa, svetuje Nussle Pušnikova. Posebna pozornost naj velja mislim o samomoru, ki jih je treba čim prej zaupati strokovnjaku.

Simptomi depresije:

- občutek potrtosti, tesnobe in žalosti, ki vztraja, čeprav zanj morda ni pravega razloga,
- črnogledo dojemanje sveta, obup,
- pomanjkanje energije, brezvoljnost in nenehna utrujenost,
- motnje zbranosti in spomina,
- razdražljivost, nemir,
- motnje spanja,
- stvari, ki so vas prej v življenju veselile, vam ne prinašajo več nobenega veselja,
- motnje hranjenja, ki se lahko kažejo kot izguba teka (zmanjšan apetit) ali kot povečana lakota in se odražajo tudi na spremembi teže,
- izguba zanimanja za spolnost, pri moških lahko pride tudi do impotence,
- kronične telesne bolečine, pri katerih zdravnik ne odkrije vzroka oziroma zdravila nimajo učinka,
- občutki nemoči, krivde in manjvrednosti,
- strah pred prihodnostjo,
- pogoste misli o samomoru in smrti.

Ob depresiji se lahko pojavijo vsi ali zgolj nekateri simptomi, spreminja pa se tudi njihova intenzivnost.