peter pogačar, hčerka julija Svet24.si

Izpoved očeta pogrešane 10-letne Julije, ...

šolar, šolarka Svet24.si

Fenomen slovenskega znanja: vsi odlični in vsi ...

kdo vam laze1 Necenzurirano

Kdo vas hujska #kolumna

kdo vam laze jansa  YOUTUBE Reporter.si

To je Janševa medijska pošast, ki renči, bruha ...

sveca Ekipa24.si

Tragedija! Nogometaš storil samomor! Vrgel se je ...

Zvita feltna Njena.si

Pevec slovenske skupine se je poročil

filip flisar monika vuk Ekipa24.si

Ločila se je od Flisarja - zdaj je slovenska ...

Je več klopov zaradi dežja? Močno so aktivni in lačni ne glede na vreme ...
| Lara Jelen/revija Jana

Je več klopov zaradi dežja? Močno so aktivni in lačni ne glede na vreme ...

Klopi so v vlažnem vremenu aktivnejši., Revija Jana

Pa saj jutra so še kar hladna, mogoče se še niso prebudili, se tolažimo, ko v gozdu občudujemo prebujanje narave. A bodite prepričani, da so klopi v tem času še kako aktivni. Morda zaradi vlažnega vremena, ki ga za letos napovedujejo v maju in juniju, še bolj kot sicer?

Klopi so strah in trepet marsikoga med nami, saj se zavedamo hudih zdravstvenih posledic, ki nam jih lahko pusti okužba z lajmsko (lymsko) boreliozo ali klopnim meningoencefalitisom. Kar je do neke mere morda celo dobro, saj smo zaradi tega toliko previdnejši. Prav je, da se poskušamo pred klopi kar najbolje zaščititi.

Vlažno vreme, več klopov?

V neki nedavni danski študiji so strokovnjaki z oddelka klinične mikrobiologije v bolnišnici Southern Jutland  raziskovali, koliko na aktivnost klopov in število okužb, ki jih prenašajo, vpliva bolj vlažno vreme v toplejšem delu leta. Znano je, da klop v svojem življenjskem ciklu potrebuje vlažno mikroklimo, da ostane aktiven, medtem ko išče krvnega gostitelja. Zato se raje kot na soncu skriva v senčnih predelih travnikov in gozdov. Na splošno velja, da na pojavnost okužb, ki jih prenašajo klopi, vplivajo spremenljive vremenske razmere. A kot se je izkazalo v študiji, med letnimi časi s povsem drugačnim vremenom ni bilo pomembne razlike v številu ugrizov klopov ali okuženosti z boleznimi, ki jih prenašajo. »Sušno dansko poletje 2018 in deževno poletje 2019 sta bili idealna priložnost za raziskovanje, ali so nasprotne vremenske razmere vplivale na izpostavljenost ljudi klopom in okužbam, ki jih prenašajo. Kljub zelo spremenljivemu vremenu med preiskovanimi letnimi časi ni bilo razlike v prijavljenih ugrizih klopov ali okužbah. Rezultati kažejo, da imajo vremenske razmere v posameznem letu omejen vpliv,« so zapisali raziskovalci, ob tem pa poudarili, da rezultati niso pokazatelj aktivnosti klopov v naravi, temveč zgolj indikator vmesnika med človekom in klopi. Navsezadnje se človek v različnih vremenskih razmerah različno obnaša – kadar je deževno, preživimo manj časa v naravi, s tem pa se zavarujemo pred klopi, četudi so ti v vlažnem vremenu aktivnejši.

Ne strah, potrebna je previdnost

Smo v obdobju leta, ko so klopi res močno aktivni in lačni ne glede na vreme, zato se zagotovo ne bodo branili gostovanja na človeku, če bodo le dobili to priložnost. Strah pred klopi pa nam ne sme vzeti veselja do preživljanja prostega časa v naravi. Rešitev ni, da od tega trenutka ne stopimo več v gozd. Navsezadnje se lahko na nas prisesa tudi na vrtu ali v parku. Tudi to je slaba ideja, da bi se iz strahu pred klopi do zime zaprli v svoja stanovanja. Kaj pa vendarle lahko storimo poleg tistih vsem znanih smernic (dolga in svetla oblačila v gozdu in uporaba repelentov), da bomo varnejši pred ugrizom klopa?

1 Redno kosimo travo

Napravite svoje dvorišče čim manj privlačno za klope. Če je vaša trava pokošena, imajo manj krajev za skrivanje. Pospravite tudi deske in podobne predmete, kjer se lahko skrijejo majhne živali, kot so veverice ali miši. Če živite blizu gozda ali polj, razmislite o postavitvi ograje, da preprečite obisk srn na svojem vrtu. Tudi one vam lahko prinesejo klope, ki bodo tam čakali na svojo naslednjo žrtev – vas.

2 Hišne ljubljenčke po sprehodu temeljito skrtačite

Mačke ali pse, ki bivajo z nami, po vsakem sprehodu v naravi dobro prečešimo, preden jih spustimo nazaj v stanovanje. Redno jih pregledujmo in zaščitimo pred klopi. Če bodo oni varni, bomo avtomatsko pred ugrizi varnejši tudi lastniki.

3 Hitro pod tuš 

Po prihodu iz narave zunaj stresite oblačila, potem pa hitro pod tuš. Znano je, da se klop še nekaj časa sprehaja po koži, kjer išče primerno mesto za ugriz, kar pomeni, da ga lahko odplaknemo, še preden na nas prenese katero od problematičnih okužb. Ni rešitev, da se ne upamo bosi sprehoditi po mehki travi. Prava rešitev je, da se takoj za tem stuširamo in nato še temeljito pregledamo.

Foto: Revija Jana

Okužb bo vedno več tudi zaradi podnebnih sprememb

Doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., spec. klin. mikrobiol., spec. javnega zdravja na NLZOH in NIJZ, poudarja: »V mnogih evropskih državah, tudi v Sloveniji, se pojavnost lajmske borelioze (LB) vsako leto povečuje. Ker so klopi ektotermne živali, spremembe temperature, padavin, vlažnosti in drugih okoljskih razmer vplivajo na njihov razvoj, obnašanje in populacijsko dinamiko ter na razvoj patogenov v njih. Zato podnebne spremembe posredno vplivajo na dinamiko bolezni, ki jih prenašajo, kar lahko dodatno ogrozi zdravje ljudi. S podnebnimi in drugimi procesi okoljskih sprememb se pričakuje, da se bo tveganje za okužbo s klopi stopnjevalo. Zanimiva je študija slovenskih raziskovalcev, ki predvidevajo, da se bo tveganje za okužbo z LB v drugi polovici 21. stoletja povečalo predvsem v osrednjem, zahodnem in vzhodnem delu Slovenije. Velik del države je endemsko območje za to bolezen že več kot 70 let, pri čemer se pojavnost LB nenehno povečuje. Poleg tega je Slovenija med prvimi evropskimi državami po številu okuženih z LB. Glede na letošnjo milo zimo in vlažno pomlad epidemiologi pričakujemo še več okužb, ki jih prenašajo klopi. Treba se je zavedati, da je v Sloveniji kar polovica klopov okuženih z lajmsko boreliozo, imamo tudi kar nekaj žarišč, kot je na primer Gorenjska, za katera pa si ne želimo, da postanejo neobljudena. Po vrnitvi domov moramo klope čim hitreje odstraniti. Pri lajmski boreliozi pride do okužbe od 18 do 24 ur po klopovem prisesanju. Veliko hitreje, vsega deset minut, za okužbo potrebuje virus klopnega meningoencefalitisa. Delež klopov, ki so nosilci klopnega meningitisa, je manj kot enoodstoten. Po okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa zboli tri četrtine oziroma od 75 do 98 odstotkov ljudi, pri lajmski boreliozi pa približno polovica. Med laiki velja kar nekaj prepričanj, kaj uporabiti, da se pred odhodom v naravo zaščitimo pred klopi – od nanašanja sivke, evkaliptusa in limonske trave na kožo do uživanja česna. Za temi trditvami ni študij, vsekakor pa bi bilo zanimivo to preizkusiti.«