Kremplji psom služijo za oporo pri teku, manevriranju in kopanju ter nogi zagotavljajo stabilnost. Večina psov si dandanes ne obrabi krempljev toliko, da jih ne bi bilo treba krajšati. Tisti delovni psi, ki veliko tekajo po različnih površinah, si jih obrabijo dovolj, drugi pa ne. Sploh pri starejših psih, ki se zaradi starostnih bolezenskih težav manj gibajo, moramo biti resnično pozorni, da kremplji niso predolgi.

Previdno pri striženju črnih krempljev

Krempelj je sestavljen iz beljakovine keratin, anatomsko pa ga delimo na zunanji, trdi del in notranji, mehki del, kjer sta žila in živec. Pri svetlih krempljih je očitna razlika med roza delom, kjer sta žila in živec, in delom, ki ga lahko odstrižemo. Postrižemo lahko kakšna 2 mm do tega roza dela, več pa ne. Pri črnih krempljih se prehod ne vidi, zato je tam potrebna večja previdnost. Rajši strižemo malce manj in pogosteje, da se izognemo temu, da odstrižemo preveč – v tem primeru psa zaboli, teče kri, kar mu lahko vzbudi strah pred striženjem krempljev.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Martin Golob: Pridejo trenutki, ko mi je težko

Kako se duhovnik Martin Golob sooča s trenutki, ko je tudi njemu težko.

Pozor, žila in živec rasteta skupaj s krempljem!

Daljši ko je krempelj, daljša sta žila in živec. Zato moramo res predolge kremplje krajšati počasi, da se žila in živec počasi umikata nazaj. Da ima vaš pes predolge kremplje, veste takrat, ko slišite njihovo dotikanje po trdi podlagi. Če se kremplji, ko pes stoji, dotikajo podlage, so predolgi. Svetuje se striženje na 3–4 tedne.

Kako se striženja sploh lotiti

Če psu še nikoli niste strigli krempljev, ga je treba na to navaditi. Pes naj bo navajen tega, da sploh držite njegovo tačko v roki, navajen mora biti na zvok klešč ob striženju. Če prehitevamo, se lahko ustraši, še preden začnemo striči. Vedno svetujemo, da delate s pomočjo priboljškov. To pomeni, da primete tačko in pes dobi priboljšek. Potem primete krempelj, pes dobi priboljšek. Če to vse lepo prenaša, lahko prihodnjič v rokah že držite klešče in pes dobi priboljšek. Nato pa se lotimo dela. Vedno nagrajujemo s priboljški, zato da je to za psa čim bolj pozitivna izkušnja.

V roko primete tačko, nežno, in je ne obračate tako, da bi bilo psu neprijetno – ne obračajte je vstran, ampak samo naprej/nazaj. V eni roki držite tačko, v drugi klešče za striženje krempljev, nato krempelj ostrizite za nekaj milimetrov. Če so kremplji svetli, da vidite žilo, postrizite do nekaj milimetrov pred njo. Krempelj se odstriže pod kotom 45 stopinj.

Pri črnih krempljih opazujte strukturo kremplja. Pri strukturi kremplja bodite pozorni na sivo/belo piko na sredini kremplja – ko/če jo zagledate, potem prenehajte, saj je žila zelo blizu. Prav tako opazujte psa. Če je večino časa miren, kar naenkrat pa odreagira in umakne tačko, odnehajte, saj ste verjetno že blizu žile in živca. In kot smo že poudarili – psa po opravljenem delu vedno nagradite oziroma pohvalite.

Ne, to ni za to, da se na vašem parketu ne poznajo sledovi krempljev

Striženje je potrebno predvsem iz veterinarskih razlogov. Če je krempelj predolg, se ob vsakem dotiku s podlago ustvari pritisk, ki psu povzroča bolečino, zato začne drugače obremenjevati tačke in drugače hodi. Lahko pride do deformacije prstnih kosti, do bolečin v mišicah in sklepih zaradi napačnega obremenjevanja.

Druga težava pa je, da je krempelj tako dolg, da se ukrivi in raste nazaj ter se vrašča v kožo ob blazinici, jo rani in predel se vname. Lahko si predstavljamo, da to precej boli, psa moti,  vneto območje si liže ter s tem v rano vnese še več bakterij, rana se zagnoji.

Striženje krempljev je preprost in neboleč postopek, psa je na to treba navaditi, da nam zaupa in pusti to početi. Če pa se striženja bojite, lahko kremplje postrižejo tudi v pasjem salonu ali pri veterinarju. Nekaterim psom je ob striženju  resnično nelagodno in zanje so primernejši brusilniki krempljev, ki so dobra alternativa kleščam.

Primerno dolgi kremplji pri psu so nekaj, česar kot skrbniki res ne smemo zanemariti.


POUDAREK:  Da ima vaš pes predolge kremplje, veste takrat, ko slišite njihovo dotikanje po trdi podlagi.