Sršeni so zagotovo ene od tistih živali, ki se jih v bližini svojega doma ne razveselimo preveč. Trenutno so se na lov za gnezdi odpravile predvsem matice, ki iščejo primeren prostor in ga pogosto prepoznajo prav v bližini človekovih bivališč. Posledica tega je predvsem, da je votlih dreves, kjer bi sicer iskale svoje zavetje, vse manj, in gnezda zato gradijo na podstrešjih, balkonih, v lopah …

Na pomoč strokovno osebje

Sršeni gnezdo po navadi zgradijo v skritih kotih oziroma tam, kjer vsaj ni velikega obiska ljudi in živali, saj se tako zaščitijo pred nevarnostmi. Gnezda, ki jih gradijo, lahko dosežejo različne velikosti, od nekaj deset centimetrov pa tudi do enega metra, kar pomeni, da je v gnezdu lahko precejšnja populacija sršenov. V teh primerih ali v primerih, ko je gnezdo težko dostopno in nepregledno, torej je težko oceniti, kako veliko je, je priporočljiva strokovna odstranitev. Najbolje bo, če se obrnete na oddelek za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Prepoznajte najpogostejše fraze ljudi, ki želijo manipulirati z vami

Manipulatorji dobro vedo, kako vplivati na vas, da boste začeli dvomiti vase in v svoje odločitve. Spoznajte najbolj pogoste fraze, ki jih uporabljajo, da bi vas nadvladali in dosegli, kar so si zadali.

Gnezda so največja avgusta

V začetku leta v naravi opazimo malo sršenov, saj v tem času po navadi letajo le osamele oziroma redke oplojene samice, ki iščejo material za gradnjo prvih celic svojega gnezda in primeren kraj za gnezditev ter hrano v obliki drevesnega soka in žuželk. Ko ta kraj izberejo, morajo najprej narediti pecelj, na katerem bo gnezdo viselo. Nato se začne izleganje jajčec, s tem pa negovanje in širjenje gnezda vse do izlega delavk, ki nato nadaljujejo delo matice. Sršeni tako postanejo resnejša naloga šele poleti, ko imajo največ dela, pogosto pa jih opazimo predvsem v sadovnjakih, kjer iščejo hrano v poletnem sadju in ga tudi grdo načenjajo. Kolonija tako svoj vrhunec doseže od sredine avgusta do oktobra, ko je lahko v enem gnezdu tudi do sedemsto primerkov. Da bi se uspešno ubranili pred napadi in gradnjo tako mogočnih gnezd, moramo biti nanje pozorni že spomladi.

 Če se odstranitve lotite sami

Če ste se odločili, da boste gnezdo odstranili sami, se najprej dobro zaščitite. Med nujno opremo spadajo čebelarski klobuk, rokavice in čim več plasti oblačil ali čebelarski kombinezon, ki vas bo zaščitil pred piki. Kot sredstvo za zatiranje strokovnjaki priporočajo preparate v obliki sprejev, ki jih lahko kupimo v specializiranih trgovinah, pri čemer je treba nujno upoštevati navodila o uporabi. Sršenja gnezda uničujemo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je večina populacije v gnezdu. Po končanem delu s sprejem gnezdo previdno snamemo oziroma odluščimo in zažgemo na odročnem kraju.

Strokovnjaki vam bodo za odstranitev zaračunali okoli sto evrov

Če ob odstranitvi sršenjega gnezda potrebujete pomoč osebja za deratizacijo in dezinsekcijo, bodo mesto najprej pregledali, nato pa gnezdo odstranili s tekočim preparatom, ki vsebuje eno ali dve aktivni snovi s kontaktnim delovanjem; aplicirali ga bodo z motorno brizgalko, s primerne razdalje. Za takšno storitev vam bodo zaračunali okoli sto evrov.

Kako nevaren je pik sršena za človeka

Čeprav sršeni spadajo med večje žuželke, veljajo za miroljubne, agresijo pokažejo le, če je ogroženo njihovo gnezdo oziroma če jih vznemirimo. Pičil nas bo tudi, če ga bomo pohodili ali po nesreči prijeli. Tudi ko vas začne obletavati, ohranite mirno kri, s kriljenjem boste le povečali možnost pika. Pik sršena za zdravega človeka ni nevaren, po razlagi medicinske stroke bi lahko posameznik preživel tudi do nekaj deset pikov hkrati. Je pa boleč. Sršeni so nevarni predvsem za tiste, ki so na njihov oziroma osji pik alergični, ta strupa sta si namreč precej podobna. Pri alergikih lahko pik povzroči resno anafilaktično reakcijo, ki izhaja iz čezmernega imunskega delovanja. V teh primerih so posledice ob neprimernem ukrepanju lahko celo smrtne.