Pod vplivom šole Bauhaus in delno tudi »mednarodnega sloga« iz začetka 20. stoletja se je leta 1933 razvil modernizem oziroma »mid-century« modernizem v notranjem oblikovanju, grafičnem oblikovanju, arhitekturi, dodatkih in urbanizmu, ki je v svetu, predvsem pa v Združenih državah Amerike, trajal vse do leta 1965. Danes ga označujejo kot enega izmed najpomembnejših gibanj v oblikovanju, njegov vpliv pa je viden tudi v sodobnih praksah.

Zgodovinsko gledano je šlo v modernizmu iz sredine 20. stoletja predvsem za preproste oblike in povezovanje z naravo, kar se je v arhitekturi kazalo v stavbah z velikimi okni in odprtimi tlorisi. Namen tega je bil predvsem odprt prostor, ki se je na ta način povezal z zunanjostjo. Pogosta je bila tudi uporaba takrat revolucionarne arhitekturne zasnove, ki je odpravljala zapletene podporne stene v korist sten, navidezno narejenih iz stekla. Že takrat pa so bili s svojimi industrijskimi rešitvami pri notranjem oblikovanju zelo priljubljeni Skandinavci, ki so svoj slog zasnovali na preprostosti, naravnih oblikah in demokratičnem oblikovanju. Ravno prvine notranjega oblikovanja iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja so med najbolj priljubljenimi slogi tudi danes.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Po čem je znan slog Bauhausa?

Oblika mora biti vedno uporabljena zaradi funkcije, ne zaradi svoje estetske privlačnosti. Materiali morajo odražati pravo naravo objektov in zgradb, kar se je kazalo v tem, da niso spreminjali ali skrivali materialov. Konstrukcije objekta ali stavbe, kot sta jeklo ali gred, niso skrivali, saj je bila del zasnove. V delih se je odražal minimalistični slog umetnosti, arhitekture in oblikovanja, prednost pa so umetniki dajali linearnim in geometrijskim oblikam. Pomembne so bile črte, oblike in barve. Znan je bil po kombinaciji treh barv: rdeče, modre in rumene.

Pomemben slovenski predstavnik modernizma

Če še niste slišali za slovenskega arhitekta, univerzitetnega profesorja in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, pa ste zagotovo že slišali za katero izmed njegovih ikoničnih del v oblikovanju, zaradi katerih je postal poznan tudi drugod po svetu. Ime Nika Kralja namreč najtesneje povezujemo s stolom Rex, ki ga uvrščamo med svetovno pomembne dosežke na področju industrijskega oblikovanja. Kralj je sicer v svoji karieri registriral več kot 120 patentov in modelov. Poleg kolekcije Rex pa je bil prepoznaven tudi po stolu Lupina, stolu Mosquito in stolu 4455.

##INSTAGRAM-C-Z_pXePoh_##

##INSTAGRAM-C95DqUmMM5b##

Kolekcija Rex

Kralj je na slovenskih tleh deloval ravno v obdobju razcveta modernizma iz sredine 20. stoletja. Po diplomi leta 1952 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani se je zaposlil v tovarni pohištva Stol in tam deloval do leta 1956, kasneje pa je svojo kariero preusmeril v poučevanje na fakulteti. Takoj po zaposlitvi v podjetju Stol je Kralj kot vodja razvojne službe oblikoval še danes prepoznavni in priljubljeni stol Rex iz kolekcije Rex Kralj. Pohištveni izdelek je bil prvi stol, oblikovan za množično proizvodnjo v Sloveniji, izdelan v tehnologiji stiskane in luknjane vezane plošče. Postal je zgled ergonomsko in funkcionalno brezhibnega izdelka ter ikonični predmet oblikovanja po vsem svetu. Do danes naj bi po modelu izdelali že več kot dva milijona stolov. V programu Rex so bili še klubske mizice, ležalniki in gugalniki.

Novi materiali

Modernizem iz sredine 20. stoletja se je pri uporabi materialov začel odmikati od Bauhausa in je v svoja dela v veliki meri vpletel tudi plastiko. Ta je bila uporabljena predvsem zaradi svojih lastnosti in ne zgolj za posnemanje lesa. Običajno so sicer še vedno uporabljali tradicionalne materiale, kot je les, ter netradicionalne materiale, kot so kovina, steklo, pleksi steklo, vezan les ... Slog je postal poznan predvsem po elegantnih linijah, naravnih oblikah ter uporabi novih materialov in metod za ponovno predstavitev tradicionalnih kosov. Videz je postal bolj futurističen, vendar se ni popolnoma odmaknil od preteklosti. Šlo je predvsem za rekonstrukcijo kosov pohištva in opreme, ki so bili v uporabi že leta. Uporabljali so tudi bolj raznoliko paleto barv, od naravnih do drznih, v grafiki pa je bila pogosta uporaba črne in bele.

Kako opremiti v tem slogu?

Kosi, ki so nastali v tem obdobju, so še vedno zelo priljubljeni, ker še vedno živimo podoben življenjski slog kot pred šestdesetimi leti. Še vedno potrebujemo veliko prostora za shranjevanje, kose, ki jih lahko nosimo s sabo, in stole, v katerih smo lahko skoraj v ležečem položaju. Hkrati pa sloga še ni »premagal« noben drug slog, zato na neki način ostaja slog naše dobe, kar pomeni, da še ni šel iz mode.

Kako torej opremiti? Ena izmed možnosti je zagotovo nakup starega pohištva, sicer pa so kosi zaradi priljubljenosti sloga zelo pogosti tudi v novih pohištvenih kolekcijah različnih ponudnikov. Uporabite lahko en večji, opaznejši kos, preostalo pohištvo pa prilagodite njemu. Pri tem se izogibajte različnim vzorcem in se držite enake barvne sheme, predvsem če opremljate z lesenimi kosi. Ne pozabite, slog je bil narejen na osnovi odprtih in praznih prostorov, zato ne pretiravajte. Izberite geometrijske elemente čistih linij, ki ponujajo udobje in funkcionalnost. Predvsem pa imejte v mislih vedno to, da stanovanja ni treba opremiti izključno v tem slogu, temveč vam ta lahko predstavlja zgolj navdih.