Učne težave so prisotne od nekdaj, res pa je, da se jim v preteklosti ni posvečalo pretirane pozornosti, zaradi česar se otrokom, ki so se soočali z njimi, ni mogla nuditi ustrezna pomoč. Danes je drugače – najverjetneje tudi zato, ker zaradi modernega načina življenja pojavnost učnih težav iz leta v leto narašča.

Po navedbah specialne pedagoginje Alenke Stare, ustanoviteljice Šole prihodnosti, se namreč ocenjuje, da se dandanes z učnimi težavami srečuje kar 20 % populacije, in to predvsem zaradi neustreznih pričakovanj, ki brišejo meje edinstvenosti med nami.

Vsekakor je izredno pomembno učne težave prepoznati v čim zgodnejši dobi in jih ustrezno obravnavati, s tem pa otrokom v procesu učenja omogočiti potrebno spodbudo, s katero bodo te premagali ter navkljub morebitnim omejitvam postali zdravi, srečni in uspešni posamezniki. Ne nazadnje je smisel celotnega izobraževalnega sistema opolnomočiti in usposobiti mlade za samostojno življenje.

O učnih težavah

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Rak: Več kot nepotrebni nasveti štejeta razumevanje in psihična opora

Na žalost danes že skoraj vsi poznamo nekoga, ki je prebolel ali pa šele preboleva raka.

Za učno težavo se opredeljuje vsako odstopanje v razvoju posameznika oziroma razhajanje s pričakovanimi veščinami in spretnostmi, določenimi za posamezno razvojno obdobje. Med najpogostejše učne težave sodijo motnja pozornosti, čustveno-vedenjske težave, disleksija, disgrafija, diskalkulija, anksioznost, avtizem in druge, pri čemer vse te otroka omejujejo tako pri usvajanju novih veščin, spretnosti ter znanj kot pri vsakodnevnih dejavnostih.

Učne težave so bodisi kratkotrajne bodisi dolgotrajne in jih je možno odpraviti brez pretiranega napora, četudi obstajajo kompleksne učne težave, ki zahtevajo številne prilagoditve. Na pojavnost vseh njih vplivajo biološki, socialni, kognitivni, kulturni in ekonomski dejavniki, kažejo pa se lahko na enem samem področju ali več njih (govor, gibanje, pisanje, branje, jezik, pozornost itn.).

Poznamo:

• splošne učne težave, prisotnost katerih je odvisna od vplivov okolja ali nižjih intelektualnih sposobnosti (gre za slabše in počasnejše usvajanje novih znanj, veščin ter spretnosti) in
• specifične učne težave, rezultat genetskih dejavnikov v povezavi z okoljem, ki so vezane na točno določeno področje učenja (govorno-jezikovne motnje, disgrafija, diskalkulija in najbolj razširjena disleksija).

Preseganje učnih težav

Otrok, katerega življenje opredeljujejo učne težave, ima slabo samopodobo, ne znajde se v socialnih stikih, težko navezuje stike in mora v procesu pridobivanja novih znanj, veščin ter spretnosti vložiti veliko več napora kakor otrok brez učnih težav, praviloma pa dosega tudi slabši učni uspeh in ima posledično manjše možnosti za pridobitev ustrezne oziroma želene izobrazbe. Ker navkljub trudu rezultatov ni, njegova motivacija postopoma upada, vse to pa sčasoma (lahko) pripelje do pojava anksioznosti, čustveno-vedenjskih motenj ali celo depresije.

Alenka Stare, strokovnjakinja za učne težave, ki skozi delavnice, predavanja in seminarje v okviru Šole prihodnosti na to temo že vrsto let izobražuje tako vzgojitelje ter pedagoge kot starše, opozarja, da kot odrasli s primarno nalogo usmerjati otroka v procesu razvoja največ naredimo s tem, ko temu nudimo spodbudno okolje.

Ustrezen pristop k reševanjuučnih težav je tako pogojen predvsem s:

• podporo v domačem okolju, torej spodbujanjem, izvajanjem (dodatnih) vaj, zagotavljanju podrobnejših navodil in razlag ter nudenju dodatne učne pomoči in
• sodelovanjem z učitelji ter drugimi strokovnimi delavci, med njimi specialnimi, socialnimi in splošnimi pedagogi.

Vsi ti so otroka dolžni spremljati tekom vseh razvojnih obdobij in ob kakršnemkoli opažanju zaostankov nemudoma odreagirati ter se poučiti o njegovih potrebah, s katerimi je možno učne težave omiliti ali zatreti njihovo napredovanje, nemalokrat celo v celoti preprečiti.

V ta namen dandanes obstaja vrsta izobraževalnih pripomočkov, predavanj, delavnic in seminarjev, številne med njimi pa preko Šole prihodnosti izvaja Alenka Stare z več desetletij izkušenj na področju nudenja pomoči otrokom z učnimi težavami, prav tako njihovim staršem ter pedagogom.

Nasveti za obravnavo otrok z učnimi težavami

Otrok, ki se sooča z eno ali več učnimi težavami, potrebuje prilagojen način pridobivanja, usvajanja in izkazovanja znanja, v primeru kompleksnejših učnih težav pa je v ta namen treba uporabiti tudi posebne pripomočke, razvite za točno določene učne težave.

Neodvisno od tega se priporočajo učenje po korakih, podajanje kratkih in jasnih navodil, načrtovanje procesa učenja, podpora v obliki slikovnega gradiva, miselnih vzorcev, označevanja in podčrtavanja, postavljanje podvprašanj, opiranje na delovne liste, izostanek motečih dejavnikov (skrb za to, da je učni prostor urejen), omogočanje večkratnih kratkih odmorov, sprostitev med učenjem ter nudenje motivacije in spodbude.

Z upoštevanjem navodil stroke, rednim delom in zagotavljanjem opore lahko otrok učne težave zelo hitro premaga, zato ga te ne ovirajo ne v procesu pridobivanja formalne izobrazbe niti vseživljenjskega znanja, veščin ter spretnosti.