Pretekli konec tedna so se slovenski ljubitelji penin zgrnili na Bizeljsko, saj je v Hiši penin Istenič potekala razprodana delavnica, na kateri je 18 vinarjev predstavilo 28 različnih penin. Bogastvo mehurčkov so v pokušino ponudili slovenski vinarji Albiana, Berkovič, Bjana, Guerila, Istenič, Kerin, Kobal, Kozinc, Kunej, Marič, Mastnak, Pinterič, Silveri, Slapšak, Ščurek, Štokel in Zagmajster ter hrvaški Tomac ter se soočili s precej strogo presojo strokovne žirije in zanimanjem obiskovalcev.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Praznični sejmi po Evropi: vabljeni med stojnice in lučke!

Številna evropska mesta so že praznično okrašena, skupaj z lučkami, ki bodo zasijale, pa središča mest preplavijo tudi mamljivi vonji po kuhanem vinu, cimetu in pečenem kostanju.

"Letos smo se odločili za nov format promocije penin, ki se je izkazal kot prava odločitev. Vsak vinar je lahko predstavil dva vzorca svojih penečih vin ter svoj način pridelave, k sodelovanju pa smo povabili tudi strokovno žirijo. Vsak vzorec je komentiral po en član strokovne žirije, ostali člani pa so nato lahko podali repliko," je pojasnil organizator Miha Istenič in dodal, da so na ta način vinarji dobili neposreden strokovni odziv in recenzijo svoje penine. Za strokovno noto dogodka, ki ga je vodil sommelier Valentin Bufolin, so skrbeli kulinarični novinar, avtor in sommelier Tomaž Sršen, francosko-dolenjski peničar Francois Botton, legenda slovenskega peničarstva Janez Istenič, briški mojster Miran Sirk, kuharski mojster Jure Tomič iz Oštarije Debeluh, ki ga je kulinarični vodnik Gault&Millau pravkar razglasil za slovenskega chefa prihodnosti, starosta hrvaškega vinskega novinarstva Željko Suhadolnik ter ugledni tržaški sommelier in predavatelj Sergej Cesar. 

Trend: suhe penine čistih okusov in avtentičnost

Jure Tomič je po dogodku poudaril: "To ni bila navadna pokušnja, pri kateri bi obiskovalci krožili med razstavnimi prostori ponudnikov, temveč dogodek, kakršnega lahko le pozdravimo. Ob takšnem naboru predstavljenih vzorcev se je tudi lepo pokazalo, kdo sodi v vrh slovenskih peničarjev in kje bo treba vložiti več dela in znanja. Menim, da je to predvsem na področju pridelave osnovnega vina," je komentiral Jure Tomič in napovedal, da gre trend v vedno bolj suhe, extra brut in celo zero dosage penine izčiščenih okusov in poudarjenega terroirja. Tudi Miha Istenič se strinja, da je avtentičnost vedno pomembnejša: "Trend gre zagotovo v vedno več ekološko pridelanih vin in penin s poudarkom na lokalnih sortah. Opazen je tudi močan globalni trend povpraševanja po nizko alkoholnih pijačah, zato poraba in prodaja penin, ki so sveža, lahka in elegantna pijača, v globalnem pogledu narašča."

Izbira je velika, ne posegajmo vedno po istih
Možnost primerjanja lastnega mnenja z mnenjem strokovne žirije se je izkazala tudi kot dobrodošla popestritev za obiskovalce. Koncept dogodka je prepričal tudi Tino Žurbi, eno od obiskovalk delavnice in ljubiteljico penin. "Velika prednost delavnice za obiskovalce je bila, da smo lahko na enem mestu poskusili toliko različnih vzorcev penin ter hkrati dobili informacije z dveh strani – od vinarja in od strokovnjakov. Po obisku lahko s še večjo gotovostjo trdim, da imamo v Sloveniji odlične in raznolike penine, zato ni nobene potrebe, da posegamo po vedno enih in istih. Le zavedanje o tem mora še bolj prodreti do ljudi in tudi zato so takšni dogodki res dobrodošli," je vtise strnila Tina Žurbi in zaključila, da bi si v prihodnje želela še dodatnega izobraževalnega dela dogodka, pa tudi na splošno več osnovnega izobraževanja potrošnikov z namenom dviga pivske kulture in uživanja v vrhunskih slovenskih peninah.