»Minister za zdravje opozarja: uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«

Leta 2018 je minilo že 140 let, odkar so bili uspešno zasejani prvi hmeljski nasadi v Spodnji Savinjski dolini in jo tako zarisali na svetovni zemljevid ljubiteljev dobrega piva. Industrijsko-komercialna dejavnost je tako v skoraj stoletju in pol dodobra oblikovala gospodarstvo, podobo in življenje te doline ter se z leti razvila še v nekaterih drugih slovenskih pokrajinah.

Pomembni v svetovnem merilu
Danes v Sloveniji hmeljarji pridelujejo 20 različnih sort hmelja, med njimi so tudi avtohtoni savinjski golding, avtohtone sorte celeia, aurora in bobek ter novi sorti styrian dragon in styrian fox. Nasadi hmelja v Sloveniji zasedajo en odstotek njivskih površin, pridelava hmelja v Sloveniji pa na svetovni ravni predstavlja kar 2,5 odstotka, kar nas je leta 2018 uvrstilo na tretje mesto v Evropi, za v pivovarskem svetu pomembnima Nemčijo in Češko. Sicer izvozimo približno 95 odstotkov pridelanega hmelja, glavni izvozni trg pa predstavljajo države Evropske unije. 

Rastlina se sicer večinoma porabi za pridelavo piva, a se zadnja leta vse bolj uporablja tudi v kulinariki in za razne čajne pripravke.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

Sta lahko pivo in hmelj za nas tudi dobra?

Seveda ni odveč še enkrat omeniti, da uživanje alkohola škodi zdravju, a vseeno: imata pivo in hmelj tudi kakšne zdravilne učinke?
Kot smo že omenili, se hmelj zadnja leta uporablja tudi v panogah, ki niso nujno neposredno povezane s pridelavo piva. Poleg dodanega okusa pa je razlog v zdravilnih učinkih, predvsem posušenih zrelih storžkov.

Številni pozitivni učinki

Hmelj se tako uporablja v različnih čajnih in drugih pripravkih, na tržišču so tudi različni farmacevtski pripravki. Hmelj namreč čisti kri ter pospešuje procese prebave in izločanja, hkrati pa blago razkužuje. Pospešuje nastajanje urina ter deluje odvajalno in pomirjevalno. Blagodejno vpliva tudi ob nekaterih psiholoških motnjah, kot so strah, živčna napetost in depresija. Umirja srčni utrip in vpliva na spolne hormone ter menstrualni cikel.
S hmeljem prav tako polnijo blazine in kopeli, saj naj bi deloval kot uspavalo oziroma zelo pomirjajoče.

Kaj pa pivo?

Tako kot vse druge alkoholne pijače je tudi pivo škodljivo za zdravje, a če ga uživamo redko in v zmernih količinah, predstavlja vir koristnih hranil, saj vsebuje antioksidante, minerale, vitamine ... Največjo prednost imajo na tem področju seveda brezalkoholna piva, saj ob pitju teh v telo, logično, ne vnašamo alkohola. »Odrasli, ki omejijo porabo piva na eno ali dve enoti alkohola na dan, imajo manjše tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2 in demenco. Poleg tega je pivo izdelano samo iz naravnih sestavin,« je recimo v publikaciji Pivo in zdravje nizozemskega inštituta za pivo poudaril prof. Frans Kok z Univerze v Wageningnu.

Središče slovenskega hmeljarstva

Mesto Žalec je nekakšen sinonim slovenskega hmeljarstva in dobrega piva. Zato Fontana piva, ki privablja slovenske in tuje turiste, niti ni takšno presenečenje.

Mesto Žalec namreč že od konca 19. stoletja velja za središče slovenskega hmeljarstva, zato tudi turistična ponudba sloni predvsem na tem področju. Najbolj obiskana točka je zagotovo Fontana piva, kjer se ustavljajo tako številni Slovenci kot mnogi tujci. Fontana piv je postavljena v mestni park v središču mesta, ob tržnico. Osnova za arhitekturno zasnovo fontane je simbolna hmeljska kobula, ki se izraža v dveh polkrogih oziroma dveh fontanah, pivski in vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simbolizira peno na pivu. Fontana piva Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. Na njej je proti plačilu mogoče okušati številna piva, pridelana iz štajerskega hmelja, ponudbo pa stalno menjajo in prilagajajo.

Poleg priljubljene fontane si lahko v Žalcu ogledate številne druge kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti. Ena izmed teh je Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, kjer lahko iz prve roke izveste več o tradiciji in zgodovini pridelave piva. Žalec pa ponuja tudi številne možnosti preživljanja aktivnega dopusta.