Surovi riž res vsebuje več kot 80 % ogljikovih hidratov, vendar jih kuhan le še okoli 25 %, kar je toliko, kot jih vsebujeta česen ali banana. Za primerjavo, brezjajčne durum kuhane testenine vsebujejo več kot 30 % ogljikovih hidratov, kruh pa več kot 40 %.

Glede na obdelavo zrn se količina vlaknin v rižu stopnjuje. Bolj ko je riž obdelan in očiščen, manj ima vlaknin - in obratno. Polnovredni rjavi riž tako vsebuje približno dvakrat več vlaknin ob belega brušenega. Količina vlaknin vpliva na glikemični indeks (GI) riža, vendar se ta razlikuje tudi glede na vrsto. Kuhan beli riž ima GI okoli 75, podobno vrednost ima pire krompir, rjavi riž pa ima GI 55. V rižu so pretežno netopne vlaknine, ki prispevajo k dobri prebavi. Riž z več vlakninami vsebuje več rudnin kot brušeni beli riž. Med rudninami prednjačijo mangan, selen in magnezij. Mangan je vključen v presnovne procese tvorbe energije in ohranja odlično gibljivost sklepov, selen krepi obrambo pred oksidativnim stresom v celicah ter preprečuje težave s prostato, medtem ko je magnezij vključen v gradnjo kostnine, telesu lastnih beljakovin, vpliva na uravnavanje telesne temperature in delovanje mišic.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Beljakovine

 Od beljakovin riž vsebuje pester izbor esencialnih aminokislin in po biološki vrednosti vsekakor krepko prekaša pšenico. Žal to vseeno ni dovolj. Če bi uživali le riž, bi se namreč slej ko prej srečali s pomanjkanjem dveh pomembnih aminokislin: lizina in treonina. Pravimo, da sta ti aminokislini limitirajoči, kar je običajno tudi za vsa žita in izdelke iz žit. Na srečo je rešitev priročna in okusna – riž v obroku povežemo z jajci, stročnicami, mesom, ribami ali mlečnimi izdelki. Nobeno živilo namreč ne zadosti vsem potrebam po vseh hranilnih snoveh, potrebnih za zdrav razvoj človeka. Ravno zato živila povezujemo med seboj, da se prehransko dopolnjujejo, končni rezultat pa so okusne in hranilno bogate jedi. Da rižoto obilno potresemo s parmezanom, da pražen riž pomešamo s pečenim stepenim jajcem, ob zelenjavni rižoti ponudimo zeleno solato s koščki kuhane govedine ali da v solato med riž dodamo fižol, grah, lečo in koruzo, ni le plod kuharske ustvarjalnosti. Je predvsem plod obširnega znanja o prehrani in zdrave pameti.

Gluten

Riž ne vsebuje glutena, kot ga pšenica, pira, rž, kamut in oves. Bolnikom, ki so preobčutljivi za glutenske beljakovine, je zato riž najverjetneje kar osnovno živilo. Glede na hranilno vrednost in energijski vnos je riž najpomembnejše prehrambno živilo med vsemi živili, saj naj bi zagotavljal več kot petino vseh kalorij prebivalstva. Je torej osnovno živilo za večji del prebivalstva našega planeta, ki bi se najbrž nadvse dolgočasil v kuhinji in ob jedilni mizi, če bi bil riž neuporabno živilo.