Ironija je, da si 'izrekovalec' kritike običajno želi, da bi z njo nekaj dosegel pri partnerju, zgodi pa se ravno nasprotno - z njo poslabša odnos. Kritika večinoma ustvarja konflikt, ker spodkopava zaupanje in povezanost, saj je redko izrečena pravilno, pojasnjuje certificirana hipnoterapevtka in NLP trenerka Anja Horvat Jeromel, ki je za vse, ki se soočate s tovrstnimi težavami, pripravila 6 spretnih načinov podajanja kritike, ki prispevajo tako k osebnostni rasti posameznika, kot k razvoju odnosa.

Kritika kot grožnja?

Možgani kritiko večinoma zaznajo kot grožnjo, podobno fizični nevarnosti, zato sprožijo odziv 'zbeži, napadi ali zamrzni'. Kritika namreč aktivira amigdalo, del možganov, ki je odgovoren za zaznavanje potencialnih nevarnosti. S tem zapre sogovornikovo pripravljenost slišati in sodelovati.

V odnosu med partnerjema se kritika večinoma razrašča na pogorišču nerazrešenih konfliktov oz. neskomuniciranih nasprotij interesov oz. potreb. Med partnerjema običajno vlada značilna dinamika, ko je eden bolj gospodovalen ali spreten, drugi bolj izmikajoč. Gospodovalen partner tako želi skozi kritiko nadzirati drugega, v želji, da bi sam potolažil svojo tesnobo. Pa naj bo s ciljem povzdigniti sebe, skozi pomanjševanje partnerja, ali pa sprostiti slabo voljo skozi stresanje je na drugega.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vedenjski vzorci, ki uničujejo zvezo in ljubezen

Sijajno se ujameta. Včasih. Toda vajini vedenjski vzorci uničujejo ljubezen. Preberite, kaj lahko naredite.

V vsakem primeru konflikt nastane zaradi neustreznega izražanja in zaščite svojih potreb. To se nalaga kot nezadovoljstvo, ki postaja vse globje. Naboj in zamera med partnerjema se veča, kar še dodatno oteži trezno komunikacijo. Sproža pa nezadovoljno kritizerstvo drugega in kazanje s prstom nanj, kot vir vseh težav.

Recept za uspeh je, da se kritizerski partner nauči svoje potrebe izražati bolj asertivno in brez obsojanja. Predvsem pa je pomembno, da se nauči ljudi okoli sebe obravnavati bolj prijazno in spoštlijvo, prav tako pa tudi sebe. Pomaga pa si lahko tudi z naslednjimi tehnikami.

Pred vami je 6 trikov, s pomočjo katerih se izvijemo iz začaranega kroga in se izrazimo, brez sprožitve negativnega odziva pri partnerju ...

1. 'Sendvič tehnika" ali priznanje z naravno nadgradnjo

Pogovor začnemo s pohvalo ali priznanjem, da zmanjšamo odpor in obrambno reakcijo pri sogovorniku. Nato pa predlagamo izboljšavokot naravno nadgradnjo, ne kot napako oz. krivdo. Na koncu pa podamo še pozitivno motivacijo, ki zbudi dober občutek in še poudari pozitivne lastnosti partnerja.

Namesto, da obtožujemo in kritiziramo v slogu: "Vedno si takoj jez-en/a, ko kaj predlagam!" rečemo, "Všeč mi je, kako zavzeto se lotevaš stvari. Včasih, ko se ne strinjava, si želim, da bi lahko o tem govorila mirneje. Cenim, da se trudiš in mi je pomembno, da se razumeva."

2. Vprašanja namesto kritičnih pripomb ali navodil

Namesto neposredne kritike zapakiramosvoj predlog v radovedno vprašanje. Osebi damo občutek nadzora, da je sama prišla do zaključka. Kajti naši možgani lažje sprejemajo ideje, ki so jih ustvarili sami ('Sokratov učinek').

Namesto podajanja napotkov: "To delaš narobe, raje naredi tako kot predlagam jaz." tako poskusimo z vprašanji: "Kako bi se ti zdelo, če bi se tega lotila na drugačen način?" ali "Kako bi si ti želel/a, da sodelujeva pri kuhanju?"

3. Preoblikovanje pričakovanj iz kritike v prošnjo

Če se nam zdi, da partner ne izpolnjuje določenih odgovornosti ali je premalo vključen v skupne obveznosti, mu lahko namesto kritike, napada ali posrednega namigovanja to izrazimo v obliki naše jasne prošnje. Možgani namreč lažje sprejmejo konkretno prošnjo kot posplošene očitke.

Namesto, da ji/mu rečemo: "Nikoli ne pomagaš pri kuhanju.", raje rečemo konkretno: "Ali lahko prosim to nedeljo ti skuhaš kosilo, da si jaz malo oddahnem."

4. Izražanje mojih občutkov in potreb, namesto napada partnerja

Namesto da partnerju govorimo, kaj dela narobe, mu povemo, kako se sami ob tem počutimo. Če govorimo iz zornega kota lastne izkušnje, se partner ne počuti napadenega.

Običajne kritične pripombe, kot so: "Vedno pospraviš stvari, da jih potem ne najdem!" raje nadomestimo: "Zame je pomembno, da določene stvari ostanejo na istem mestu, da jih hitro najdem. Bi lahko našla rešitev, ki bi ustrezala obema?"

5. Predhodno strinjanje za lažje sprejemanje kritike

Z uporabo predhodnih vprašanj, na katera bo partner odgovoril pritrdilno, ker potrjujejo naše skupne vrednote ali stališča, pripravimo teren, da bo sprejel tudi glavno idejo oz. kritiko.

To pomeni, da preskočimo običajno kritiko: "Nikoli me ne poslušaš, ko ti nekaj razlagam!" pripravimo teren z vprašanji: "A se strinjaš, da je med nama pomembna dobra komunikacija? (Da) In da oba želiva, da se počutiva slišana? (Da) Super, zato bi si želel/a, da si vzameva čas za to, ko govoriva o pomembnih stvareh. Kaj meniš?"

6. Kritika kot pozitivna vizija prihodnosti

Namesto da fokus držimo na 'napaki' partnerja, jih raje preoblikujemo v priložnost za rast. Tako da se osredotočimo v prihodnost oz. napozitivno vizijo prihodnosti. Pa naj bo to izboljšana različica sebe, odnosa, načina delovanja ... Možgani lažje sprejemajo predloge, če jih dojemajo kot korist zase.

Na primer namesto, da partnerju očitamo: "Vedno zamujaš, ko greva na obisk." mu raje predstavimo pozitivno sliko: "Predstavljaj si, kako sproščeno bi bilo, če bi lahko pravočasno prišla in uživala v mirnem začetku večera brez stresa."