Partnerski odnos seveda ne prinaša le prijetnih trenutkov. Partnerski odnos je tudi trdo delo, kar okusimo zlasti tedaj, ko se znajdemo sredi nesoglasij. Kako jih premostiti in se ob tem tudi marsikaj naučiti o sebi, partnerju in o življenju, nam prijazno pojasnjuje Certificirana hipnoterapevtka in NLP trenerka Anja Horvat Jeromel, ki pravi, da se stvari na področju partnerskih odnosov niso ravno veliko spremenile, pa čeravno se nahajamo v 21. stoletju.

Ni več univerzalnega pravila, ki pravi, da morata moški ali ženska opravljati določene aktivnosti izključno zaradi spola. V partnerskem odnosu je vse stvar dogovora in kompromisa. Zaželeno je, da se partnerji zavedajo, da so zavezniki, ki imajo skupen cilj - živeti v harmoniji, spoštovanju, podpori.

A ne moremo se slepiti, da se bomo vedno o vsem strinjali. Nekaj lahko nekomu odgovarja, drugemu ne. Vsak par je svojevrsten. In celo ista oseba z različnimi ljudmi ustvarja drugačna pravila sodelovanja. Zato je cilj, da spoštujemo meje drug od drugega in najdemo kompromise.

Podlaga za dobro usklajevanje in sodelovanje je pametna komunikacija. To je predvsem taka, ki ne sproža obrambe pri partner-ju/ki, ampak odpira prostor za dialog.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Žena kraljica, mož pa podložnik?

'Žena ne mara likati in kuhati, niti se ne želi naučiti,' pravi bralec in pojasnjuje, da se moški od takšnih odnosov umikajo, ker ne želijo biti sužnji.

Pri tem nam lahko pomaga naslednjih 6 nasvetov:

1. Midva proti težavi

Namesto da različe poglede in potrebe obravnavamo kot spor med nama, jih postavimo kot zunanjo težavo, ki jo rešujeva skupaj. Ta odlična sprememba percepcije pomaga znevtralizirati občutek napada in vključi ob oba partnerja, da skupaj poiščeta rešitev. V praksi to pomeni, da ne uporabljamo obtožb: "Nikoli ne pomagaš pri gospodinjskih opravilih?", ampak raje rečemo: "Kako lahko skupaj poiščeva rešitev glede delitve obveznosti, s katero bova oba zadovoljna."

2. Poslušanje s ciljem razumevanja, ne odgovarjanja

Ko partner/ka izraža svoj pogled, mu/ji damo prostor, da to stori v miru. Kar pomeni, da ne prekinjamo, ne razmišljamo vmes o odgovoru ali obrambi. Raje se res potrudimo slišati globino sporočila. To nam omogoči, da se lahko bolj strateško odzovemo. S tem postanejo naši možgani bolj kreativni za iskanje želene rešitve, namesto da ostajamo ujeti v neskončnih prepirih.

To lahko treniramo tako, da ponovimo njihove besede s svojimi besedami. Kar da partner-ju/ki občutek, da je zares slišan/a in zmanjša napetost.

V tem primeru stavek lahko začnemo: "Če te prav razumem, si razočaran/a, ker ti nisem pomagal/a pri tem?"

Lahko uporabimo tudi frazo: "Aha, zanimivo, tako ti to vidiš/razumeš/dojemaš?" To nam omogoči, da se distanciramo od pogleda partner-ja/ke. Hkrati s tem omogočimo drug drugemu drugačen pogled in s tem naredimo umirjeno podlago za iskanje kompromisa.

3. Namesto v 'TI' usmerjena sporočila, uporabi 'JAZ' sporočila

Običajno se niti ne zavedamo, kako v komunikaciji radi kažemo s prstom na drugega: "Če bi ti naredil/a, bi bilo vse drugače..." "Ti si kriv/a, da je tako." "Ti se dereš, jaz se hočem čisto mirno pogovarjati."

Ko takole slišimo te stavke, nam hitro postane jasno kako napadalno zvenijo. Ni čudno, da se sogovornik nagonsko postavi v obrambo in nikakor ni pripravljen za kakršnokoli konstruktivno sodelovanje.

Zato je bolj pametno, da se zavesno treniramo v nase usmerjenem izražanju: "Počutim se nesprejeto ali preobremenjeno, ko mi pri tem ne pomagaš."

4. Ptičja perspektiva na situacijo

Namesto, da v že tako napeti situaciji prilivamo olje na ogenj z obtoževanjem drugega, lahko raje povzamemo prispevek obeh h krovnemu dogajanju. S tem osvetlimo slona v sobi in ga nevtraliziramo. Hkrati oba partnerja lahko prevzameta svoj del odgovornosti. Tako lahko na težavo pogledata iz ptičje perspektive in jo obravnavata bolj objektivno.

Na primer namesto, da rečemo "Ti si tako trmast/a!", raje obrnemo stavek krovno: "Včasih imam občutek, da se nama zgodi, da se ujameva v situacijo, ko nobeden od naju ne popusti. Kaj misliš, kako bi lahko to rešila?"

5. Razelektritev napetosti z dotikom

Ko začutimo, da pogovor postaja napet, lahko nežen dotik pomaga zmanjšati stres in ustvari občutek skupnega zavezništva. To je lahko v obliki stiska roke, objema ali poljuba. Fizična bližina namreč aktivira hormon oksitocin, ki poveča občutek povezanosti.

Je pa lahko to tudi kočljiva zadeva, če eden od partnerjev ne mara pretiranega dotikanja. Ali če ga dotiki v konfliktu še bolj razburijo. Zato je dobro, da se partnerja vnaprej dogovorita, da se oba strinjata, da bosta uporabila dotik strateško za razelektitev med prepiri.

6. Refleksija ob zaključki prepira

Po prepiru je zelo dobro, da se partnerja nekaj naučita iz njega. Zato zelo pomaga, da se vprašata: "Kaj lahko narediva, da se naslednjič izogneva takšnemu konfliktu?" Ali "kaj se lahko iz tega konflikta naučiva?"

S tem se dodatno izognemo nepotrebnemu obtoževanju in se osredotočimo na rešitve. Predvsem pa se usmerimo v prihodnost, ne da vedno znova pogrevamo preteklost.

Je pa to največkrat mogoče le, če sta oba partnerja zares pripravljena na osebnostno rast znotraj odnosa, ki prispeva tudi k razvoju odnosa.