V odzivih gledalcev eksperimenta Poroka na prvi pogled smo zasledili posmehljive zapise na predstavitev Irene Martinjak, ki so se nanašali na prizor, tekom katerega je pozirala pred profesionalnim fotografskim objektivom. A medtem ko se je sproščeno nasmihala fotografu, so hkrati predvajali njeno pripoved o tem, kako si je zaradi travmatične izkušnje šele v zrelih letih dovolila zadihati s polnimi pljuči, se otresti okov preteklosti in prisluhniti sami sebi.

»Mogoče sem bila preveč zatirana in se nisem upala izražati, takšna, kakršna sem. Ampak starejši kot si, več stvari veš, narediš nekaj na sebi in si dopustiš uživati,« je dejala Irena, ki se danes izraža na različne načine, saj je končno vesela in zadovoljna sama s seboj. Poleg tega, da rada pleše, se je opolnomočila do te mere, da sproščeno uživa v svojem telesu in brez bremen pozira pred objektivom.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

S svojim početjem seveda nikomur ne škoduje, zato je obremenjevanje s tem, kaj bodo rekli neznanci ali pa sosedova Ani, seveda povsem odveč. Naredite nekaj lepega – zase ali za koga drugega in pometite s predsodki, ki nikomur ne prinašajo nič dobrega. V dni, ki so pred vami, ne pretakajte obžalovanj, nikoli namreč ne vemo, kaj nas čaka jutri …

In kot pravi Irena: "Življenje je kot posoda, važno je, kaj je v njej ..."