Omenjena serija Doctor Who je že prišla v Guinnessovo knjigo rekordov kot serija z najdaljšim predvajanjem. Na Otoku jo s krajšimi prekinitvami snemajo že od leta 1963. Pripoveduje o pustolovščinah skrivnostnega humanoidnega vesoljca, ki v svojem časovnem stroju potuje skozi čas in prostor, se srečuje z nenavadnimi bitji in rešuje težave. V glavni vlogi se je do zdaj zvrstilo dvanajst moških, trinajsta pa bo, ker se je tako odločil glavni scenarist Chris Chibnall, ženska. Velika čast in odgovornost je pripadla 35-letni igralki Jodie Whittaker, ki pravi: »Navdušena sem. Kot ženska, kot igralka in kot nekdo, ki se rad spoprime z novimi izzivi. Navdušena sem, da nisem ukalupljena v kategorijo, kaj lahko in česa ne zmorem. Lik doktorice mi bo omogočil, da se spomnim vsega, kar sem že bila, hkrati pa se bom lahko podala naprej in sprejela to, za kar se serija bori – upanje.«

Odločitev o njeni izbiri je ljubitelje serije razdelila v dve skupini – v prvi so tisti, ki navijajo zanjo, v drugi pa tisti, ki so prepričani, da je to pogreb za serijo. Medtem ko se Britanci ukvarjajo z novo doktorico, pa mi Jodie spremljamo v drugi zdravniški seriji z naslovom Zaupaj mi, v kateri upodablja medicinsko sestro, ki se po izgubi službe odloči za drastičen ukrep in prevzame identiteto najboljše prijateljice ter se zaposli kot zdravnica na urgentnem oddelku v neki oddaljeni bolnišnici. »Scenarij, ki sem ga prebrala v enem večeru, mi je dal misliti. Kako nesrečna je morala biti glavna junakinja, da je postavila na kocko svoje in življenja drugih ljudi. Prav hvaležna sem, da mene življenje ne postavlja na takšne preizkušnje.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Pustolovka

Kljub temu pa je Jodie, ki je ime dobila po ameriški igralki Jodie Foster, v mladosti hrepenela po številnih izzivih in preizkušnjah. Tudi zato se je pred vpisom na ugledno šolo dramske igre Guildhall School of Music & Drama odpravila na enoletno potovanje po svetu. »Moj dragi oče me je odložil na letališču in sem šla. Niti ozrla se nisem nazaj. Kaj so si ob tem mislili moji starši, ne vem, verjetno jih je bilo na smrt strah. Vsi moji sošolci so odšli na univerzo, jaz pa nisem mogla. Takrat to ni bilo zame. Prepričana sem bila, da se mi bodo šele po tem, ko bom videla druge kraje in druge kulture, odprla nova obzorja,« pravi rojena Jorkširčanka.

Ko se je vrnila nazaj v Veliko Britanijo, se je vpisala na prestižno dramsko šolo v Londonu. »London sem obiskala, ko sem bila mlajša, in vsakokrat se mi je zdelo to mesto, kjer bi rada bila. In res sem se v mestu dobro počutila, čeprav življenje v Londonu ni ravno najlažje. Še zlasti če nisi iz ravno najbolj premožne družine. Tako sem ob študiju kmalu začela tudi delati. Najprej razna priložnostna dela, potem pa sem se skozi avdicije dokopala do dela v gledališču.«

Že med študijem je srečala svojo veliko ljubezen – igralca Christiana Contrerasa, s katerim sta se leta 2009 tudi poročila. »Nočem govoriti o svoji zasebnosti, ker to nikogar ne briga. Prav zaradi tega tudi nimam profila na Facebooku. Čudno se mi zdi, da igralstvo prinese s seboj tudi to, da ljudje o vas vedo stvari, ki jih običajno vedo samo vaši najbližji. Čudno se mi zdi, da bi podrobnosti iz svoje zasebnosti delila s tisočimi ljudmi, ki jih nisem nikoli srečala.«

Igralka od mladih nog

Kljub zadržanosti pa je vseeno priznala, da je bila presrečna, ko se je leta 2009 poročila s Christianom. »Imela sva veliko poroko v Arizoni. Bilo je čudovito. Imela sem prekrasno poročno obleko in dolg seznam svatov, s katerimi smo se veselili do jutranjih ur.«

Leta 2015 sta zakonca dobila prvega otroka, vendar hčerkinega imena še do danes ni razkrila javnosti. »Nočem, preprosto nočem,« je vse, kar izusti ob vprašanjih o družini. Zato pa je toliko bolj zgovorna, ko beseda nanese na njen poklic. »Od mladih nog sem vedela, da si želim postati igralka. Zmedlo me je neznanje, kako naj to postanem. Vendar, poglejte – zdaj sem del čudovitega posla, rada imam svoj poklic, pa čeprav je včasih malo strašljivo zavedanje, da lahko iz sebe na odru narediš popolnega imbecila.«

Po njenih stopinjah pa je stopil še en član družine Whittaker. Njen nečak Harry je imel namreč vlogo v priljubljeni angleški seriji Emmerdale. Harry je bil poseben, ker se je rodil z downovim sindromom. »Kot ponosna Harryjeva teta in ambasadorka organizacije, ki pomaga ozaveščati o ljudeh z učnimi težavami, se počutim odlično. Za Harryja smo vsi v družini želeli, da bi odraščal v varni, razumevajoči družbi, v kateri so otroci z downovim sindromom deležni podpore in pomoči. Na žalost je Harry umrl leta 2014, star komaj tri leta. A njegovo bitko bojujemo dalje, za pomoč drugim otrokom.«