Kaj se zgodi, ko srčna čustva ugasnejo, bosta v Klubu Cankarjevega doma prikazala članica ansambla SNG Drama Ljubljana Petra Govc, ki je tudi avtorica ter režiserka predstave in Joseph Nzobandora z umetniškim vzdevkom Jose.

Govčeva je predstavo ustvarila po delu La musica II francoske avtorice Marguerite Duras. Minimalistična, intimna drama o odstiranju ljubezenskega odnosa in stalnih sencah nemožnosti novega začetka govori o paru, ki se ločuje in se v hotelu še zadnjič sreča na dan sodnega postopka ločitve, zgolj zato da bi se pogovoril. Ona je bolj neobremenjena kot on, pozabila je več podrobnosti njunega trpljenja, napak in skupnega pekla. On na trpljenje še vedno gleda z naivnostjo, želi si ga iztrgati iz življenja, verjetno še vedno verjame v srečo. Par se ves čas vrača v labirint vseobsegajoče ljubezni, ki pa nima več upanja.

Nekaj podrobnosti o predstavi, ki bo premiero doživela 10. novembra v Klubu Cankarjevega doma, je za njena.si razkrila Govčeva.

Zakaj ste izbrali ravno delo Marguerite Duras La Musica II?

Z Marguerite Duras sem se srečala pred nekaj leti, ko sva z Mojco Medvedšek iskali tekst za uprizoritev v Pocket teatru. Tam je potem dobri dve leti nazaj res nastala predstava Suzana A. in La Musica II je zame nekako logično nadaljevanje raziskovanja njenega intimnega sveta.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Danes bo odmevalo petje slovenskih pesmi - pridružite se tudi vi!

Na današnji dan zelenega Jurija, ki je bilo nekoč povezano s praznovanjem pomladi, bo po državi in tudi zunaj nje odmevalo petje. Namen t.i. vseslovenskega petja s srci je združevati v skupnem prepevanju slovenskih pesmi. K temu so vabljeni vsi, da se pridružijo med 10. in 11. uro.

Kako ste se lotili dela?

V takšen projekt se je treba kar vreči in plavati s stvarmi, kot se razvijajo. Vesela sem, da sem ga pripeljala do cilja.

Za svojega partnerja ste izbrali Josepha Nzobandoro. Zakaj ste se odločili ravno zanj?

Za Josa sem se odločila intuitivno, ampak, danes lahko rečem: odlična izbira. Sploh bi to rada rekla za celo ekipo - krasni ljudje, odlični, vsak na svojem področju.

Se vam zdi, da ljudje dandanes prehitro obupajo nad partnerjem in gredo raje narazen, kot da bi vztrajali in poskušali zakrpati nesoglasja oziroma rešiti težave?

Res vlada nek splošen občutek, da nismo več kos reševanju problemov, ko ti nastanejo in se raje umaknemo. Ampak mislim, da tudi živeti sam ni prav enostavno. Če ne zmoremo živeti v partnerstvu, kaj nam potem ostane? Površne avanture, dokler ne pride do prvih nesoglasij? Sicer pa ... vsak se odloča po svoje.