Svetovni popotnik Zvone Šeruga se je lotil pisanja nove knjige, in čeprav živi v Ljubljani, se pisanja najraje loti v svoji zidanici pod Gorjanci, kjer ima prav posebno družbo, in sicer kar petih mačk. »Večinoma so v sorodu. Babica, bela z večjimi sivimi lisami, pride le občasno in kadar je res lačna, ne ljubi se ji več peš prek vinograda od soseda Janeza do mene. Mama in letošnja hčerka sta prav tako beli, a z manjšimi lisami tigraste sivine in vedno spita na mojem ratanskem stolu, skupaj in tesno stisnjeni. Njej sin iz prejšnjega zakona pa je že velik in povsem črn, posvojil je malo sivo muco, ki sem jo pred mesecem v soju žarometov videl za cesto v gozdu, nekaj sto metrov niže od zidanice. Nekaj dni pozneje je vsa uboga našla pot do mene, a družina je bila že zaprta, niso je spustili zraven in hrano sem ji puščal ob strani. Vse so sicer na četrt divje, brez lastnika, in ker so mačke prodane duše, si sploh ne domišljam, da čutijo do mene ljubezen, le ponižni služabnik in skrbnik sem jim. Sploh ta podgorjanska sorta ima želodec namesto srca. Vendar jih zdaj že lahko pobožam in tudi to je ritual, ki bi mi v teh tednih samote manjkal,« pravi Zvone in dodaja: »Potem se ženi Romani rad pohvalim, ko pridem za vikend v Ljubljano: ‘Mik, a ti sploh veš, kakšne vse mačke prihajajo k meni spat!’«