Na novi razstavni steni muzeja bodo od sobote na ogled javnosti poleg pokalov in predmetov Bojana Križaja in Žana Koširja zdaj še najdragocenejši predmeti Mateje Svet. Gre za več kot 500 predmetov iz kariere priljubljene alpske smučarke, med drugim tudi najdragocenejše olimpijsko srebro, je na današnji novinarski konferenci pojasnila direktorica muzeja Jana Babšek. Na okrogli mizi ob odprtju razstave se je Mateji Svet pridružil tudi Tone Vogrinec. Skupaj pa sta pokazala, da so njune zamere nekako pozabljene. O njih sta se pogovorila že pred časom, v letošnjem letu, zatem, ko je Vogrinec izdal svojo biografijo. O tem, zakaj sta se sprla, sicer ne želita govoriti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Odločitev o predaji predmetov je pri Svet dozorel po več kot 30 letih izven smučarske karavane. "K temu me sicer ni nihče nagovoril. Že kar nekaj časa sem razmišljala, da bi dala predmete nekomu, ki bi ga to zanimalo. Nisem si pa mislila, da bi to sploh koga zanimalo," je pojasnila svojo odločitev, da muzeju in s tem slovenski javnosti in navijačem na vpogled preda lovorike.

Kot je dejala, ji priznanja in pokali veliko pomenijo, a najtežje je izpustila iz rok nekatere manj ugledne predmete, kot je tekmovalna oprema, ki s seboj nosijo številne zgodbe. "Ponošene rokavice, ki so bile polepljene z izolacijskim trakom, sem ohranila takšne, kot takrat, ko sem jih snela. En brezrokavnik, na katerega so se mi podpisali v ciljni areni številni smučarji, med drugimi Alberto Tomba in Pirmin Zurbriggen," je izpostavila.

Današnji dogodek pa bil je zanjo čustven tudi iz drugih razlogov: "Zelo čustveno je vse to zame, je že dolgo časa, kar sem nastopala pred kamerami. Imam malce treme."

Z odločitvijo o predaji predmetov muzeju je sledila Bojanu Križaju in Žanu Koširju. "Mislila sem, da Tržiški muzej sprejema eksponate samo tržiških smučarjev. Ko sem spoznala direktorico muzeja Jano Babšek, pa so stvari hitro stekle. Zelo sem vesela, da je Tržiški muzej to zanimalo, saj gre za odličen muzej, vrhunsko voden. V čast mi je, da bodo moji predmeti pristali v tem muzeju."

Ob tem je razkrila, da muzeju ni predala čisto vseh svojih predmetov iz časov tekmovalne kariere. "Pri sebi sem zadržala prvo kolajno, ki sem jo osvojila, leseno, z gorenjskimi nageljni."

Priznava, da zdaj smuča bolj malo, a šport še vedno pogreša, tudi tekmovalne čase. "Smučanje je 'fajn', ker je vse merljivo, in ima jasna merila, zato včasih kar hrepenim po tem in ga pogrešam," je pojasnila Mateja Svet, ki jo je po končani tekmovalni poti pri le 21 letih poklicna pot zanesla v povsem druge vode in v zadnjih letih deluje kot diplomirana delovna terapevtka.

A mnogi Slovenci se je spomnijo predvsem iz njenih smučarskih časov. Zdaj 54-letna nekdanja odlična smučarka je namreč s svojim izjemnim talentom, odločnostjo in vztrajnostjo izrisala eno najuspešnejših slovenskih športnih zgodb. V svetovnem pokalu, v katerem je prvič nastopila pri vsega 15 letih, je 22-krat stala na odru za zmagovalce, od tega sedemkrat na najvišji stopnički. Na svetovnih prvenstvih je osvojila pet medalj, zlata je bila v slalomu leta 1989 v Vailu. Z olimpijskih iger ima srebro iz Calgaryja (1988), osvojila pa je tudi mali kristalni globus v veleslalomu v sezoni 1987/88.

V letih 1984 do 1990 je bila sedemkrat najboljša športnica Slovenije, trikrat pa je bila v anketi Sportskih novosti izbrana tudi za najboljšo športnico Jugoslavije. Leta 1987 je za vrhunske dosežke v alpskem smučanju prejela Bloudkovo nagrado.