Da se osmega marca slavi obletnica te ali one stavke, je urbani mit – datum, ki je prva leta še malce begal od dneva do dneva, ni postavljen zaradi enega samega dogodka. V resnici je bilo takole: leta 1910 so na mednarodni ženski konferenci v danskem Köbenhavnu predlagali uvedbo mednarodnega dneva ženske (ednina), kar so delegatke navdušeno potrdile, naslednje leto pa so ga 19. marca že slavili v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Leta 2011 smo tako praznovali stoletnico dneva žena. Osmega marca so dan žena prvič slavili leta 1914 – morda predvsem zato, ker je bila nedelja – in tako se je osmi marec oprijel praznika in praznik osmega marca, pa sta za vedno ostala skupaj. Leta 1917 so delavke v Sankt Peterburgu 23. februarja (v Rusiji so takrat uporabljali julijanski koledar, po gregorijanskem koledarju pa je bilo to 8. marca) zapustile tovarne, stavka pa je vodila v vsesplošni upor. Po oktobrski revoluciji je dan žena v Rusiji postal tudi uradni praznik. V vzhodnih državah so dan žena (ki je bil sprva »mednarodni dan delovnih žena«) vedno bolj vneto slavili kot na Zahodu, čeprav so ga leta 1975 posvojili tudi pri OZN, kjer mu od leta 1996 naprej vsako leto določijo tudi posebno temo. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Klakočar Zupančič s predsednicami parlamentov poziva k enakosti spolov

Predsednice parlamentov več evropskih držav, med njimi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, so ob mednarodnem dnevu žena podpisale pismo "Za pravično in uspešno družbo: enakost spolov". Poleg Klakočar Zupančič in predsednice španskega kongresa, so pismo podpisale še predsednice parlamentov Belgije, Cipra, Litve, Nizozemske in Romunije. Podpisnice poudarjajo, da je enakost spolov ena od osnovnih zavez evropskih demokracij in hkrati zaščitni znak Evrope kot političnega projekta. 

Predsednice so v pismu poudarile, da so ženske na stari celini od leta 1979, ko je bila Simone Veil izvoljena za prvo predsednico Evropskega parlamenta, dosegle pomemben napredek pri delitvi politične moči. Pri tem pa hkrati opozarjajo, da je glede na indeks, ki ga je pripravil Evropski inštitut za enakost spolov, pred njimi še veliko dela. "Od 100 možnih točk, ki označujejo spolno enakopravnost pri izvrševanju politične moči, so države Evropske unije v povprečju dosegle 60,2 točki," piše v pismu.

"Diskriminacija na podlagi spola je strukturne narave, saj je zakoreninjena v večstoletnih seksističnih vzorcih in modelih, ki so določali manjvrednost družbenega položaja žensk. Ženske so bile od nekdaj deležne različnih oblik izključenosti in nosile neenako breme, zakoreninjeno v družbenih pravilih, organizacijah in odločitvah," sporočajo sopodpisnice. "Boj za enakost spolov je boj za svobodo," še dodajajo predsednice in poudarjajo, da je le enakopravna družba tudi uspešna družba.

Digitalno za vse

Letošnja tema je: DigitALL (digitalno za vse): inovacije in tehnologija za enakost spolov, s katero želijo poudariti potrebo po vključujoči in transformativni tehnologiji ter digitalnem izobraževanju. "8. marca pozivamo vlade, aktiviste in zasebni sektor, naj okrepijo svoja prizadevanja za varnejši, bolj vključujoč in bolj pravičen digitalni svet. Ko se soočamo z množico svetovnih kriz, imamo priložnost ustvariti boljšo prihodnost – ne samo za ženske in dekleta, ampak za vse človeštvo in vse življenje na Zemlji."

Praznik

Danes je dan žena uradni in dela prost praznik le v peščici držav, v številnih pa ga slavijo neuradno, povsod malce po svoje. V Italiji denimo ženskam podarjajo mimoze, v Rusiji in Albaniji mimoze in čokolado, na Portugalskem imajo ženske žurke, v Armeniji so ga pa prestavili na 7. april in preimenovali v »dan lepote in materinstva«. Ker pa so ljudje še vedno slavili tudi osmi marec, zdaj praznujejo kar cel mesec, od 8. marca do 7. aprila. Čehi so ga po padcu komunizma nehali slaviti, a si je trdoživi prazniček leta 2004 utrl pot nazaj