Lahko je v obliki tabletke, ki vsebuje glukozo ali škrob, ali injekcije s slano vodo, podoben učinek kot lažno zdravilo pa lahko sproži tudi lažji operativni poseg.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vid Valič ima srečo s spalnimi navadami hčere

Vid Valič in njegova partnerka Valentina sta se junija leta 2022 razveselila rojstva prvorojenke. Zdaj pa je razkril nekaj podrobnosti družinskega življenja.

Razlog za nekatere učinke placeba leži v vplivu možganov na telo prek številnih telesnih mehanizmov (uravnavanje hormonov in občutka bolečine). Placebo učinek se najbolj izrazi pri osebnem doživljanju znakov bolezni (stopnja bolečine, splošno počutje, glavoboli, depresija itd.) ter pri spremembi stanj, na katere imajo možgani močan vpliv (krvni pritisk, velika zaskrbljenost, dojemanje bolečine). Po drugi strani je placebo učinek odsoten pri stanjih, na katere možgani nimajo vpliva oziroma je ta vpliv zanemarljiv (zlomi, hude poškodbe, okužbe, rakava obolenja).

Učinek iz nič
Kar koli zdravi, je v redu, to je temeljno načelo placeba, natanko tisto, s katerim pa imajo težavo njegovi kritiki – da v tabletkah v resnici ni nobene učinkovine, torej gre za prevaro. Toda raziskave spodbujajo prepričanje, da četudi ste trenutno zdravi, vam lahko ta zanimivi pojav pride prav, ko ga boste potrebovali.

Lahko zdravilo, ki ne vsebuje zdravilne učinkovine, lajša težave?

Dokazi o moči placebo učinka so se pojavili že med drugo svetovno vojno. V bolnišnici so tako naleteli na tak primer, ko so zaloge morfija pošle, ranjeni vojak pa je videl sestro, ki mu je dala preprosto fiziološko raztopino. Vendar pa je injekcija kljub temu olajšala bolnikovo trpljenje, ker je mislil, da je dobil močno sredstvo proti bolečinam.

Kako lahko torej placebo lajša bolečine, čeprav je dokazano, da ne vsebuje ustreznih sestavin za to? Vera lahko v resnici premika gore, kar lahko opazimo na številnih življenjskih področjih: v medosebnih odnosih, tekmovalnih športih (pri katerih prvaki najemajo trenerje, ki jim pomagajo pridobiti psihično trdnost za zmago nad konkurenco), tudi v medicini. Placebo zdravila so uporabljali že v antiki in srednjem veku, vendar pa so se sodobne raziskave placeba začele šele z navedenim opazovanjem dr. Beecherja med drugo svetovno vojno. Neverjetno je, da učinek ne temelji na domišljiji in ne vpliva samo na bolnikovo dojemanje. Poleg tega so namreč raziskovalci dokazali merljive nevrokemične spremembe v možganih in telesu. Zdi se, da gre za to, da bolnik, ki se odpre tej možnosti, utira pot svoji notranji lekarni ter izredni sposobnosti telesnega samozdravljenja.

Večina rezultatov raziskav potrjuje, da je na občutek bolečine mogoče vplivati. A ne gre samo za to, da če nanesemo na kožo navadno mazilo, testirane osebe čutijo zmanjšanje bolečine na tem področju (izraz za to je placebo analgezija). Znanstveniki v Hamburgu so na posnetkih magnetne resonance našli celo večjo možgansko aktivnost na območju, ki je odgovorno za sproščanje endorfinov proti bolečinam, kot da bi bili v pričakovanju bolečega dražljaja v najvišji pripravljenosti.

Zgleden primer placebo učinka je potrdil tudi ameriški ortoped Bruce Moseley v letu 2002. V svoji študiji je razdelil svoje paciente z osteoartritisom v dve skupini. Na eni je uprizoril načrtovano operacijo kolena z vsemi podrobnostmi, bolniki so bili pri tem v lokalni anesteziji, operacijo so celo spremljali na zaslonu. Toda niso vedeli, da ne gledajo svojega kolena, ampak posnetek druge operacije. Kirurg je v resnici opraskal le površino kože, jo zašil in povil, kolenski sklep pa je ostal nedotaknjen. Rezultat: po zdravljenju pri bolnikih placebo deluje enako, kot če je do posega res prišlo.

Za učinek je v veliki meri odgovorno pričakovanje. Vsak bolnik je prepričan, da bo jemanje zdravila odpravilo bolečino ali pozdravilo bolezen. S tem pričakovanjem gre vsakdo k zdravniku ali v bolnišnico. Okrepijo pa ga ponavljajoče se izkušnje, ki imajo želen učinek. To pomeni, da pri dojenčkih, ki še nimajo izkušnje, da jim zdravilo lahko pomaga, in ljudeh s kognitivnimi motnjami, kot so bolniki z alzheimerjevo boleznijo ali hudo depresivni, pojav ne deluje ali je bistveno šibkejši.

Nocebo – neželeno nasprotje placeba
Prav tako ne gre podcenjevati vpliva vedenja medicinskega osebja. Interakcija med zdravnikom in bolnikom, način, kako se zdravnik pogovarja z bolnikom, kako ga sprejema in obravnava, imajo lahko velik vpliv na uspeh zdravljenja ali zdravil. Vklopi se lahko namreč tudi negativno pričakovanje ali izkušnje, kar ima prav tako posledice. Pojavi se nasprotje placeba – nocebo. Gre za to, da lahko strah pred znanimi neželenimi učinki zdravila ali splošen slab odnos bolnikov do terapije okrepi neželene učinke in tako slabo vpliva na zdravljenje. Bolnik, ki ne verjame v učinkovitost terapije, lahko občuti poslabšanje simptomov.

Če zobozdravnik dobronamerno pravi: »Ni treba, da vas je strah, samo malo bo bolelo,« sta besedi 'strah' in 'boli' v prostoru. Bolnik se bo potil na stolu. Celo bolnišnični informacijski letaki lahko ustvarijo nezaželen učinek, saj potrjujejo, da si bolan, trdijo nemški raziskovalci placeba. V kulturah z močno zakoreninjenimi prepričanji v duhove, podobno, zdravniki večkrat poročajo o nepojasnjenih smrtih zaradi vudu urokov. In tako pacient, ki verjame, da je preklet, dejansko umre, čeprav medicinsko sploh ni bil v nevarnosti.

 Natančni mehanizmi delovanja pojava, ko je oseba prejemala placebo, še niso v celoti raziskani. Vendar ali obstaja, ni več vprašljivo.

Strokovnjaki danes vedo, da na placebo vpliva veliko dejavnikov, ki povečajo njegov učinek: zelo majhne in zelo velike tablete delujejo bolje kot srednje velike, rdeče bolje kot bele. Enako velja za zdravila z zapletenimi latinskimi imeni ali z zelo visoko ceno.

Je potemtakem veliko ambulant in zdravil neuporabnih? Ne, toda pomembneje je, da zdravnik uporablja svoje znanje o placebo učinku ter na primer bolniku posveti malo več časa in pozornosti, s tem pa posredno vpliva na to, da je zdravilo bolj učinkovito in morda zato bolnik potrebuje manjši odmerek tega ali ima to manj stranskih učinkov.

Drugo vprašanje pa je, ali je moralno prav, da zdravniki svoje paciente s placebom pravzaprav vlečejo za nos? Etično je, da zdravnik obvesti pacienta, da se odziva s placebom, toda hkrati je s tem storjena škoda, ker se bo tako zmanjšal njegov vpliv. Zdravstvene komisije tako menijo, da je uporaba placeba utemeljena pod določenimi pogoji: na primer če so simptomi razmeroma blagi, če ni na voljo druge dokazane in učinkovite terapije ter ima zdravljenje možnost uspeha. V tem primeru lahko zdravnik včasih zamolči 'prevaro'.

Kako izkoristiti placebo učinek v svoj prid?
Vzemite srečo in zdravje pogumno v svoje roke. Imate namreč več nadzora in moči, kot si mislite. S pozitivnim odnosom boste odprli pot samozdravljenju svojega telesa. Nekaterim bo pomagalo odpraviti bolečino, pri vseh pa izvabilo najboljše pri zdravljenju.

- Če greste k zdravniku, upoštevajte njegove nasvete. Za to ste ga navsezadnje obiskali. Brez vašega sodelovanja ne bo uspešna
nobena terapija.
- Vzemite zdravila, ki so vam predpisana, z zavedanjem, da vsebujejo nekaj koristnega, kar vam bo pomagalo.
- Tudi posebnim terapijam dajte možnost, da delujejo. Morda ne bo vsaka povsem odpravila bolezni, a bo kamenček v mozaiku ozdravitve oziroma vas bo vsaj sprostila. Dajte zdravljenju priložnost.
- Sprostite se tako pogosto, kot je mogoče. V sproščenem razpoloženju – fizično in psihično – lahko energijski tokovi veliko bolje tečejo. Preizkusite avtogeni trening ali jogo. Tudi redno gibanje pomaga.
- Ustvarite si sliko okrevanja v tretjem očesu. Predstavljajte si, kakšen bo občutek, ko boste enkrat živeli brez nelagodja. Pomislite, kaj vse ste storili, nato pa si natanko predstavljajte občutek, da ste zdravi. Pogosto se vrnite k tej misli.
- Pri vsaki težavi poiščite zdravnika, ki mu zaupate. Naj bo uspešen, vljuden, prijazen in naj si vzame čas, da res posluša.
Izognite se nezaželenemu nasprotju placeba
- Če ste zaskrbljeni ali nagnjeni k hipohondriji, preberite navodilo bolje oziroma izredno skrbno. Zavedajte pa se, da stranski učinki, navedeni v njem, v večini primerov ne pridejo v poštev.
- Odmerite šokantna poročila o novih epidemijah na najmanjšo mogočo mero oziroma morebitni bolezni ne posvečajte večjega pomena. In obrnite se stran, ko panična soseda razvija katastrofalne scenarije.
- Prenehajte razmišljati, da nekaj sploh ne pomaga. Razmišljanje nadomestite s prepričanjem, da bo zdravilo delovalo in da se bo ozdravitev zgodila.
- Izogibajte se forumom na spletu. Na internetu boste našli veliko grozljivih laičnih zgodb. Zares koristne strokovne informacije boste le redko našli na forumih, je pa tam obilo panike, ki vas lahko preplavi ob branju.