Zato je že dolgo znano, da je za učinkovito hujšanje potreben čas in veliko bolj poglobljen pristop, če se želimo kilogramov znebiti za vedno. Treba je spremeniti svoje življenjske vzorce, pri tem pa nam lahko najbolj učinkovito pomaga kar psiholog. Da, tako imenovana psihodieta je v tujini že precej priljubljena, zdaj pa se uveljavlja tudi pri nas.

Dandanes smo le redko zadovoljni s seboj. Telesna teža je ena tistih stvari, ki bi jo najraje spremenili in ki jo je hkrati tudi najtežje spremeniti. Kljub poznavanju načel zdrave prehrane in zadostnemu gibanju se ves čas vrtimo v začaranem krogu tako imenovanega jojo učinka: kilograme izgubimo in jih kmalu spet pridobimo. Naša življenja so en sam proces nenehnega hujšanja. »Začaran krog eksperimentiranja z vedno novimi mučnimi dietami in razočaranji po vrnitvi k starim prehranjevalnim navadam se da prekiniti, na vse skupaj pa moramo zato pogledati z nove perspektive,« pojasnjuje Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka, ki pri nas izvaja program psihodiete. »Vsak človek ima svoje prehranjevalne vzorce in navade v povezavi s telesno aktivnostjo, ki so naučeni, torej se jih da tudi spremeniti. Pomembno pa na njih vplivajo nezavedni procesi, na primer povezave med določenim okusom in občutkom sitosti, med določeno hrano in čustvovanjem … Uspešno zmanjševanje telesne teže je tako močno odvisno od naših psiholoških značilnosti in trenutnega psihološkega stanja.«

Zato shujševalne diete, ki se osredotočajo samo na en vidik, navadno ne delujejo. Tako drastične spremembe, kot so nenadna povečana fizična aktivnost in zmanjšanje vnosa hrane, zahtevajo ustrezno psihično pripravljenost, sicer se kmalu vrnemo na stara pota. »Treba se je zavedati tudi dejstva, da k povišanju telesne teže zelo pogosto in pomembno prispevajo psihične težave – stres, depresija, tesnobnost, nezadovoljstvo, travmatične izkušnje, disfunkcionalna prepričanja … Dalj časa trajajoča neprijetna čustvena stanja lahko vodijo v prenajedanje ali čustveno prehranjevanje (ko hrana služi kot orodje za tolažbo, utišanje jeze, premagovanje dolgčasa …), nekateri pa ugotavljajo tudi, da jim čezmerna teža prinaša varnost in jim nudi nekakšen 'ščit' pred zunanjim svetom.« Čeprav je povečana teža telesna lastnost, torej nanjo najpomembneje vpliva ravno naš psihološki ustroj in ta je tisti, ki ga je za uspešno hujšanje treba spremeniti.

Od motenj hranjenja do psihodiete

Da je naš odnos do prehranjevanja močno povezan s čustvi, so pokazali že psihoterapevtski pristopi v primeru prehranjevalnih motenj. »Psihoterapevtski pristop se je do zdaj v povezavi s prehranjevanjem osredotočal in uporabljal le na področju motenj hranjenja in se tam izkazal kot zelo uspešen,« pravi Fabjanova. Zaradi uspešnosti na tem področju se je razširil tudi v drugo smer. A vendarle ne moremo reči, da gre za povsem zamenljiva programa. »Če se programa Psihodieta udeleži kdo s kakšno od oblik motenj hranjenja, mu program lahko v določeni meri seveda koristi, v večini primerov pa bo potrebna tudi bolj poglobljena in dolgotrajna psihoterapevtska obravnava,« pojasnjuje Fabjanova.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Poročila se je še ena Avsenikova vnukinja

Dobra dva meseca po sestri Moniki Avsenik se je poročila še njena sestra, še ena Avsenikova vnukinja, Nataša Avsenik.

Kaj je psihodieta?

Ker je psihoterapija tudi proces samospoznavanja in samospreminjanja, je zelo primerna za spreminjanje prehranjevalnih navad, ugotavljanje vzrokov za nastanek težav ter podporo pri izgubljanju telesne teže, pravi Fabjanova. Psihodieta kot psihoterapevtsko podprt program hujšanja je »nov, inovativen program za zmanjšanje ali ohranjanje telesne teže, ki poudarja psihološki vidik pridobivanja telesne teže ter uporablja psihoterapevtske tehnike in metode za osvetlitev in odpravo psiholoških vzrokov za pridobivanje oziroma ohranjanje odvečne telesne teže«. Če je po klasičnem vzorcu hujšanja veljala formula HUJŠANJE = MANJ HRANE + VEČ GIBANJA, psihodieta to formulo spreminja v HUJŠANJE = MANJ HRANE + VEČ GIBANJA + PREDANOST + OSEBNOSTNA SPREMEMBA.

Psihodieta v primerjavi z ostalimi dietami

»Večina obstoječih diet temelji na restriktivnem pristopu prehranjevanja – treba je drastično zmanjšati vnos kalorij. Nemalo diet zapoveduje odpovedovanje določenim makrohranilom ali celo hkratno uvajanje večjih količin nekaterih, kar lahko kratkoročno prinese določen uspeh v zmanjšanju telesne teže, dolgoročno pa so takšne diete lahko zdravju zelo nevarne,« opozarja Fabjanova. »Še hujše posledice lahko prinese uporaba raznih 'čudežnih pripravkov' za hujšanje v obliki tablet, raznih napitkov in praškov, ki lahko vsebujejo določene škodljive snovi ali pa sicer neškodljive snovi v količinah, ki so za naš organizem izredno nevarne.« Prizanesljivi niso niti družba in mediji, ki nam na dnevni osnovi nekonsistentno predstavljajo zdravo prehranjevanje in zdrav način življenja. Vsi ti pristopi pa vseskozi izpuščajo najpomembnejšo sestavino – individualnost. »Zaradi te sestavine univerzalni nasveti, diete in praški ne delujejo. Za uspešno zmanjšanje in/ali vzdrževanje telesne teže je pomembno predvsem razumevanje svojih prehranjevalnih vzorcev, odkrivanje in odpravljanje vzrokov za čezmerno prehranjevanje, pomanjkanje motivacije za telesno aktivnost in celostna osebnostna sprememba, torej dolgoročna sprememba miselnih, čustvenih in vedenjskih vzorcev,« pojasnjuje Fabjanova.

Komu je psihodieta namenjena?

Psihodieta je kot celostni pristop k zmanjševanju in ohranjanju teže sicer namenjena vsem, ki se vrtijo v začaranem krogu izgubljanja in pridobivanja odvečnih kilogramov. »Predvsem je priporočljivo, da se v program vključijo tisti, ki pri sebi opazijo določene elemente čustvenega prehranjevanja, nenadziranega prenajedanja ali prenajedanja in odvisnosti od hrane,« priporoča Fabjanova.

Cilj psihodiete

Seveda je cilj vsake diete izguba odvečne teže, a je pomemben korak tudi zasnova za ohranjanje te teže. Program psihodiete ima tako več ciljev, ki se nadgrajujejo. Najprej je cilj vzdrževanje motivacije za vztrajanje v programu. Nato odkrivanje in spreminjanje lastnih vzorcev prehranjevanja, vzrokov nemotiviranosti za telesno aktivnost in spoznanja o tem, ali gre za kakšno od oblik odvisnosti od hrane, čustvenega prehranjevanja ipd. Temu sledi individualno načrtovanje vedenjskih sprememb, ocenjevanje realnosti osebnih zastavljenih ciljev in njihove jasne definiranosti. Na tej točki je pomemben cilj tudi opredeljevanje strategije v primeru neuspeha. Vsi ti cilji pa vodijo do ključnega in najpomembnejšega: doseg in vzdrževanje zdrave telesne teže, izboljšana samopodoba, sprememba življenjskega sloga in s tem večje osebno zadovoljstvo ter spremenjen odnos do sebe in svojega telesa, do prehranjevanja in telesne aktivnosti. »Pogosto poleg teh ciljev udeleženci poročajo tudi o povečani motivaciji in večji aktivnosti na vseh področjih življenja in o večjem zadovoljstvu z medosebnimi odnosi,« pravi Fabjanova.

Ali sem pravi kandidat za psihodieto?

V resnici meril za ustreznost temu programu ni. Psihodieta je namenjena vsem, ki želijo trajno in poglobljeno doseči zdravo telesno težo in samopodobo. »Psihodieta je namenjena vsem, ki se spopadajo z odvečno telesno težo, se vrtijo v začaranem krogu hujšanja in pridobivanja telesne teže, so naveličani eksperimentiranja z različnimi dietami, ki jim povzročajo trpljenje, po koncu pa se odvečni kilogrami spet nakopičijo. Vključitev v program psihodiete se zelo priporoča predvsem tistim, ki sebe prepoznajo v čustvenem prehranjevanju, prenajedanju ali v odvisnosti od hrane. Naj poudarim še, da sama vključenost v program ne obljublja ali zagotavlja čudežnih in hitrih sprememb, potrebno je aktivno delo na sebi, tako v smislu poglabljanja v svoje psihične vzorce in njihovo spreminjanjeSidro kot tudi aktivno uvajanje sprememb na področju prehrane in telesne aktivnosti. Program torej zahteva stalno dejavnost vsakega posameznika, kar ni lahka naloga, dobra stran pa je, da takšen pristop prinaša celostne in dolgoročne spremembe,« spodbuja Fabjanova.