A je spanec še kako pomemben, in če premalo ali preslabo spite, vas telo na to kaj hitro opozori. V nekaterih primerih je ena slabo prespana noč lahko dovolj, da se vaše telo naslednji dan upre. In kako veste, da spite premalo? Telo vam to sporoča s kar nekaj znaki, ki se na prvi pogled ne zdijo povezani s spanjem.

Po mnogih raziskavah o pomembnosti in učinku spanja so strokovnjaki prišli do zaključka, da je optimalna količina spanja na noč 7–9 ur. Toliko spanja v povprečju potrebuje naše telo, da se regenerira in napolni z energijo. Toliko potrebuje, da naslednji dan deluje kot dobro naoljen stroj. Seveda tem pogojem vedno ne moremo zadostiti, in če kdaj pa kdaj preskočimo ta ritual in spimo manj, ni s tem nič narobe. Težave pa se lahko pojavijo, kadar naš splošni spalni ritem postane nezdrav. Kadar nenehno spimo premalo ali premalo kakovostno. Takrat lahko to tudi ogrozi naše zdravje. Pomanjkanje spanja je namreč tesno povezano s povečano nevarnostjo za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, depresije in mnogih drugih. Zato je dobro, da znake, ki kažejo, da naše telo ne dobiva dovolj počitka, pravočasno prepoznamo in si zavoljo zdravja privoščimo več spanja.

1. Nenehna lakota
Spanje tako kot hrana možganom daje energijo. In če je možgani s spanjem ne dobijo dovolj, jo pač hočejo dobiti s hrano. Zato zahtevajo več hrane, kar pomeni, da ste vi bolj lačni. Prav tako pomanjkanje spanca in počitka sproža več grelina, hormona v našem črevesju, ki ga bolje poznamo pod imenom hormon lakote. Zaradi naraščanja tega hormona si veliko bolj želimo mastne in sladke hrane. K naši pošastni lakoti pa pripomore tudi hormon leptin, ki ga pomanjkanje spanca nekoliko zmede. Ta hormon je v našem telesu odgovoren za zaznavanje sitosti. In ker je ta zmeden, tudi sami ne občutimo sitosti takrat, ko smo zares siti, ampak kljub temu jemo še naprej.

2. Povečana teža
Povečan apetit in lakota, ki prideta s pomanjkanjem spanja, se dolgoročno seveda začneta poznati tudi na našem telesu. Kadar smo utrujeni, smo tudi manj pozorni na to, kaj damo v usta, in ne pazimo na prehrano. Navadno iščemo kar koli, kar nas bo v trenutku prebudilo in napolnilo z energijo, in običajno je to ocvrta in sladka hrana, ki hitro dvigne raven sladkorja v krvi. Zaradi tega imamo občutek nenadnega prebujenja, a tako hitro, kot se dvigne raven sladkorja, se v takšnih primerih tudi spusti, in ta padec je drastičen ter znova kliče po hitrem dvigu ravni sladkorja. Prav tako pomanjkanje spanca upočasnjuje naš metabolizem in mu ne zagotavlja zadostne regeneracije. Vse to se seveda kaže v obliki povečane telesne teže.

3. Impulzivnost
Utrujenost in izčrpanost načneta tudi naš samonadzor. Kadar smo utrujeni, smo torej duševno manj stabilni, odzivamo se brez pomisleka, kar pa vedno ni dobro. Zaradi večje impulzivnosti se veliko težje odpovemo določenim stvarem, težje si rečemo »ne, tega ne bi smel« ali »ne, to ni dobro/pametno«, pravijo psihologi. Pod pritiskom impulzivnosti tudi počnemo in govorimo stvari, ki jih sicer ne bi ali ki jih ne mislimo resno, zato se takrat več prepiramo s partnerji, družino, prijatelji, znanci in sodelavci.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

4. Luknje v spominu
Se vam pogosto zgodi, da se ne morete spomniti, kam ste dali ključe, kaj ste pred nekaj dnevi jedli za kosilo ali kateri film ste si prejšnji teden ogledali v kinu? Če opažate pogoste težave pri pomnjenju vsakdanjih stvari, potem je vzrok za to lahko pomanjkanje spanca. Zaradi utrujenosti namreč nobeni stvari v dnevu ne posvečate stoodstotne pozornosti, banalnim vsakdanjim stvarem pa še toliko manj, zato nastajajo luknje v vašem spominu. Tudi sicer je dolgoročno ustrezen spanec pomemben za možgansko zdravje. Raziskava, ki so jo opravili na miših, je pokazala, da spanje pomaga odstranjevati toksine iz možganov, torej je ključno za zdrav možgansko-živčni sistem.

5. Težave pri odločanju
Raziskava, ki so jo opravili leta 2009, je pokazala, da se učinkovitost opravljanja nalog pri tistih, ki niso dovolj naspani, z vsako naslednjo nalogo zmanjšuje, medtem ko se pri naspanih izboljšuje. To dokazuje, da premalo spanca vpliva na hitrost naših mentalnih in fizičnih odzivov. Kognitivnih procesov ne opravljamo na tako visoki ravni kot navadno, prav tako jih ne opravljamo dovolj hitro. Zato težje rešujemo težave, se odločamo in razporejamo čas. Vsakodnevni izzivi so veliko težji kot sicer, prav tako jih je na videz veliko več.

6. Motorična zavrtost
Da, včasih smo nerodni, a če se nenehno spotikamo sami ob sebe, je to lahko posledica nenaspanosti. Zaradi utrujenosti so namreč naše motorične sposobnosti oslabljenje. Preutrujeni smo namreč, da bi se lahko zares osredotočili na tisto, kar počnemo, zato se pogosto spotaknemo, stvari nam padajo iz rok, se zaletavamo ipd. Nastane neka vrzel v našem nevrološkem delovanju, zaradi katere je naš odzivni čas slabši, prav tako zbranost, vse to pa prinese tudi gibalne težave. Tako kot vsi procesi našega telesa tudi gibanje zahteva prisotnost možganov, ti pa so nekoliko slabše prisotni, kadar smo utrujeni.

7. Čustvena nestabilnost
Pretirani čustveni odzivi so prav tako posledica slabih spalnih navad. Nenaspani težko nadzorujemo svoja čustva, dotaknejo se nas stvari, ki se nas sicer ne bi, določene okoliščine nas čustveno povsem sesujejo. Lahko jokamo že zaradi reklame, službenega pritiska, pomanjkanja prostega časa … Pogosto smo zaradi utrujenosti jezni, žalostni ali tesnobni, lahko pa gre tudi v obratno smer, opozarjajo psihologi, in se v takem primeru na določene okoliščine odzovemo pretirano srečno in evforično.

8. Oslabljen imunski sistem
Bodisi ste bolj dovzetni za okužbe bodisi težko prebolite prehlade. V vsakem primeru vam bo pomagal zadosten spanec. Dobro namreč vemo, da telo takrat, ko se bojuje z boleznijo, največ energije in moči za to dobi s spanjem, zato je priporočljivo bolezni preležati. Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da imajo ljudje, ki spijo manj kot sedem ur na dan, trikrat večjo možnost, da se prehladijo, kot tisti, ki spijo osem ali več ur. Med spanjem se namreč tvorijo citokini, beljakovine, ki sodelujejo pri boju proti okužbam. Manj ko torej spimo, manj se tvori citokinov, posledično pa je slabša naša odpornost.

9. Težave z vidom
Oči so ene prvih, ki zaznajo pomanjkanje spanca, saj so tiste, ki zares počivajo le takrat, ko spimo in jih ne uporabljamo. Že po enem dnevu slabšega spanja lahko opazimo posledice, kot so dvojni vid ali težave pri izostritvi slike. Kadar oči niso dovolj dolgo zaprte, se utrudijo ciliarne mišice, zaradi tega pa se oči težje fokusirajo in ne morejo izostriti podob, ki so blizu očesu. Tudi mišice, ki naše oči premikajo levo in desno, potrebujejo počitek, da lahko usklajujejo obe očesi. Če očesi nista usklajeni, se namreč pojavi dvojna slika.

10. Težave s kožo
Lepotni spanec ni mit. Med spanjem se namreč koža obnavlja, in če spanja ni dovolj, se koža preprosto zadostno ne obnovi. Po raziskavi iz leta 2013 imajo ljudje s kakovostnim spancem kar 30 odstotkov bolje regenerirano kožo kot tisti, ki malo in slabo spijo. Zaradi pomanjkanja spanja se poruši tudi hormonsko ravnovesje v telesu, kar se odraža kot povečanje števila mozoljev, pomanjkanje kolagena, ki se tvori med spanjem, pa daje naši koži veliko bolj starikav videz.

11. Zaspite za volanom
Ali kjer koli, pa se tega morda niti ne spomnite prav dobro. Ta pojav, ko iznenada za nekaj sekund kar padete v spanec, imenujemo mikro spanje. Nastopi pa takrat, ko smo tako utrujeni, da si naši možgani, ki potrebujejo počitek, kljub naši volji in nasprotnim ukazom, tega preprosto vzamejo brez naše privolitve. Kadar se to zgodi doma, pred televizorjem, ni s tem nič narobe, je pa precej nevarno, če se zgodi za volanom ali med kakšnim drugim življenjsko odgovornim opravilom.