Pred desetletji, ko so začeli opozarjati, kako je sonce nevarno, sem opozorila strokovnjakov vzela zelo resno. Če me je mama kot otroka mazala le s kakavovim maslom in nekaj let pozneje, ko so zdravniki začeli opozarjati na škodljivost sevanja, še z nižjimi faktorji, sem se v poznih najstniških letih, puberteti, ko smo se začeli bati strupenih UV-žarkov, mazala le še z najvišjimi faktorji. Skoraj ves čas sem bila zaščitena še z majico, slamnikom, in ko sem prišla s počitnic na morju, mi sploh nihče ni verjel, da sem kaj uživala na plaži. Po pravici povedano? Res nisem uživala – kako le? Bala sem se ozonske luknje, tako zelo, da sem v luknjo strahu padla sama. In postala alergična na sonce. Na koži, ki čez vse leto skorajda ni videla sonca, ko sem šla v vodo, pa je kdaj pa kdaj le posijalo nanjo (trebuh, stranski del telesa, hrbet), so se nekaj let zapored pojavljale rdeče in zelo srbeče pikice. Zelo neprijetno, srbeče in mučno počutje, ki mi je zvečer, po temeljitem prhanju, ko naj bi se šla ven zabavat s prijatelji, povzročalo slabost.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kmetija: Nekateri tekmovalci imajo privilegije – zakaj?

Pogoji sodelovanja v resničnostnem šovu Kmetija niso za vse enaki. Nekateri imajo lahko s seboj svoje razvade …

Pozneje sem izvedela, da mi lahko pomagajo kalcijeve tablete in na morje nisem šla več brez kalcijevih tablet in kreme za zaščito pred soncem. Po nekaj poletjih skrivanja pred soncem se mi je zazdelo, da nad svojim telesom zganjam teror – obenem z več športa na prostem sem se začela tudi manj izogibati soncu in alergije so minile. Ko mi je v roke prišla knjiga Sabine Topolovec in Sanje Lončar Resnice in zmote o soncu, sem preprosto vedela, da jo moram prebrati. In videti, koliko je moja sončna teorija skladna z njunimi dolgoletnimi raziskavami. Nad rezultati sem navdušena – tako kot onidve tudi jaz še vedno pritrjujem temu, da se nimamo kaj nastavljati in izpostavljati soncu sredi dneva, če smo takrat na prostem, se torej le zaščitimo z lahnimi oblačili in pokrivali, po izpostavljenih delih tudi s čim bolj naravno zaščito pred močnim UV-sevanjem. A v jutranjih in večernih urah je sonce lahko zelo blagodejno tako za telo kot za duha. Samo pomislite, kako se počutite, kadar sije sonce, in kako, kadar je zunaj vse temno, oblačno in megleno …

Komu sonce škoduje?
Vseeno se vse več ljudi na soncu ne počuti dobro ali nanj dobijo alergijo. »O tem, da so ljudje postali kot rože iz rastlinjaka, ki jim sonce vse bolj škoduje, je pisal že Alfred Vogel,« lahko preberemo v knjigi Resnice in zmote o soncu. Avstrijski zdravnik je že pred pol stoletja ugotavljal, da tako v naravi kot pri ljudeh sonce zelo koristi tistim, ki so zdravi. Ko se enkrat od njega preveč oddaljimo, začne zdravje pešati. In če se še bolj oddaljimo, sonce ni več zdravilo. Opešano telo pa ne more sonca več sprejemati, zato mu to bolj škodi kot koristi. In zato se mu bolne živali in bolni ljudje vse bolj izogibajo in bežijo v vse globljo temo. Pojav, ki ga je opisoval že Alfred Vogel, je znanstveno razložila dr. Budwigova, ki je ugotovila, da moramo biti za sprejem sončnih žarkov usklajeni s soncem: »Tako kot brez antene ne moremo loviti določenega televizijskega programa, tudi sončnih žarkov ne moremo 'loviti' in sprejemati, če v telesu naše antene niso pravilno uglašene.«

»Fiziki so dokazali, da sončni žarki na nas delujejo kot valovanje in hkrati kot snov, ki jo zaužijemo in prebavimo,« lahko preberemo v študiji Topolčeve in Lončarjeve. Vse skupaj je precej logično – če moje telo zavrača določeno vrsto hrane, ki jo zaužijem, kako ne bi moglo tudi sonca? In ko berem naprej, se vse le še potrjuje. »Da bi organizem vsrkal elektronski sistem, mora v telesu obstajati elektronski sistem, ki je na enaki valovni dolžini ali na več enakih valovnih dolžinah. In prav to postaja naša največja težava,« pravita avtorici knjige, »vse bolj smo razglašeni, zato valov, ki prihajajo od sonca, ne moremo več sprejemati. »

Alergija na sonce – sodobna bolezen?
Ne verjamem, da so bili pred leti ljudje kaj dosti alergični. Ampak alergija na sonce? Si jo predstavljate? Dandanes pa – preberite, kaj je zapisala v svojem dokumentu Lekarniška zbornica Slovenije: »Vsak peti Evropejec trpi zaradi preobčutljivosti na sonce ali tako imenovane alergije na sonce. Podobno kot pri sončnih opeklinah, kjer nimamo opravka s tipično opeklino, tudi opeklina na sonce ni tipična alergija (reakcija organizma na alergen), temveč gre pri tem za preobčutljivost kože na sonce. Reakcija je običajno najmočneje izražena spomladi ali na začetku poletja, ko pa se koža deloma prilagodi soncu, ta reakcija običajno izzveni.« In kakšni so najpogostejši znaki tega, da se vaše telo ni sposobno prilagoditi količini svetlobe, ki ji je nenadoma izpostavljeno? Strokovnjaki pravijo, da se preobčutljivost na sonce kaže v obliki rdečih bunčic ali večje pordele površine, ki jo spremlja srbečica. Kot možne povzročitelje navajajo občutljivost na sonce, sredstva za zaščito pred soncem ali reakcijo ob sočasni uporabi nekaterih zdravil. Pomislite torej, kaj vam resnično škoduje in kako spremeniti svoj življenjski slog.

Kaj zmanjšuje odpornost kože na sončne žarke?
Morda vaš neprijeten odziv na kožo povzroča en ali več od naštetih dejavnikov – letošnji dopust poskusite preživeti brez njih in morda boste spoznali novo, svetlo kakovost bivanja.
»Koža kadilcev (tobaka in marihuane) je bolj občutljiva na UV-sevanje, za kar naj bi bili odgovorni alkaloidi,« beremo v knjigi Resnice in zmote o soncu, kjer nadaljujejo: »Tudi drugi toksini, denimo iz zdravil in kozmetike, pa tudi okoljski strupi, lahko zmanjšajo odpornost kože na sončne žarke.« Ste vedeli, da je melanom skokovito narasel z uvedbo radijskega in televizijskega sevanja? Sprašujem se, kaj bodo pokazali rezultati raziskav o brezžičnem internetu, ki je že skorajda prepleten okrog Zemlje …

S soncem (spet) postanite prijatelji
Kljub alergijskim reakcijam kože pred leti in kljub temu, da se zaradi svetle polti vedno moram paziti, da me sonce ne opeče, sem z njim spet postala prijateljica. Še enkrat – to ne pomeni, da se mu izpostavljam sredi dneva (in če se včasih spozabim in se dobim s prijatelji na limonadi, ko je najbolj vroče, in mislim, da me polsenca varuje pred najmočnejšimi žarki, me rdečica na koži hitro opomni, da moje ravnanje ni bilo na mestu). Ja, teoretično vem veliko, praktično pa na tisočih koncev še vedno … padem na izpitu in si obljubim, da bom drugič previdnejša. In se še bolj skušala držati napotil Sabine Topolovec in Sanje Lončar tudi glede 'sončne prehrane' – kožo lahko po njunih besedah na sonce pripravimo tudi s hrano, ki je prejela veliko sončnih žarkov: »V času pred in med sončenjem je koristno povečati vnos živil ali prehranskih dopolnil, ki so bogata z antioksidanti. Pomembno je zlasti zadostno uživanje sadja in zelenjave ter zelenolistne zelenjave.« Avtorici navajata sončno 'superhrano': maščobne kisline omega-3, aloe vero, rdeče in oranžno obarvano sadje in zelenjavo, temno čokolado, brokoli, zelje, cvetačo, peteršilj, baziliko, timijan, majaron, črni in zeleni čaj …

Odpravimo alergije in zasijmo
Odkar se več ne izogibam soncu, se mi zdi, da je v celotni meni spet več … sonca. Da bolj žarim od znotraj in navzven. Da je v meni več energije. To ne pomeni, da vse dneve ležim na soncu, a takrat, ko čim več časa preživim na svežem zraku in ko me poboža tudi kakšen sončni žarek, se počutim bolje. Od zaščitnih sredstev pred UV-žarki uporabljam le mešanice naravnih olj, ki ščitijo pred žarki, in organsko pridelane izdelke za zaščito (ki jih uporabljam le, kadar sem na morju ali ob jezeru in si privoščim tudi kakšen skok v vodo ali sprehod sredi dneva). O alergijah (pa ne le na sonce) na moji koži že dolgo ni ne duha ne sluha, saj sem se med drugim tudi nehala bati, kaj-bo-če-bo-ko-bo. Živeti poskušam čim bolj skladno s seboj in naravo, moja koža ni niti močno porjavela niti bela, po telesu imam lise, ki nakazujejo, da se ne sončim, a da so roke in obraz deležni več sonca kot preostali deli telesa, in skušam biti čim bolj srečna. Alergije pa prepuščam njim samim – naj se 'tenstajo' v zaprtih prostorih, do katerih ne pride sonce, temveč le umetna osvetljava, med kemičnimi sestavinami, ki mojemu telesu škodijo, in v razmišljanju, kaj vse lahko naredimo narobe. Zbogom, torej, alergije, in pozdravljeno, življenje, skladno z mojo srečo, kmečko logiko in naravo!