Odpiramo mamljivo embalažo in tiščimo že pripravljene jedi v mikrovalovne pečice, ker za pripravo hrane (ki naj bi nas zdravila, in ne le napolnila želodca ali celo potešila čustveno praznino) nimamo časa, se na hitro potešimo z burekom med službenim časom in otrokom ponudimo lepljivo sladek čokolešnik za zajtrk – tega vsaj jedo …

Ja, tudi mi smo postali nič drugega kot – procesirani – vpeti v proces hitrega življenja, ki nas oddaljuje od sebe. Včasih nas nazaj k sebi pripeljejo bolezni, ki jih je povzročil naš procesiran tempo življenja, včasih niti te ne, ker smo se tako zelo oddaljili od sebe in se raje prepustili sintetičnim zdravilom, ki ne zdravijo, temveč le blažijo simptome naših bolezni … Ker je tako lažje.

Postanimo ozaveščeni kupci
»Predelana in industrijsko izdelana hrana predstavlja veliko zdravstveno tveganje za človeka. Sodobni potrošnik je dokaj slabo ozaveščen kupec industrijsko predelane hrane in čas je, da se sprijazni s tveganji za svoje zdravje,« pravi prehranska strokovnjakinja Marjetka Založnik, ki opozarja na zvijače industrije in trgovcev, ki morajo za dober zaslužek nenehno spreminjati smernice: »SidroNe pozabimo, da marketinško ustvarjene 'modne' trende v prehrani iz ozadja praviloma vodita industrija in trgovina. Zelo veliko je zavajanja! Kaj torej narediti? Kadar gremo v trgovino, v glavnem gledamo na ceno. Toda obstaja razlog, da je poceni hrana poceni. Draga hrana seveda ne bi smela biti draga, vendar pogosto je. Je pa ta hrana večinoma nepredelana in zato zdrava.«

Kakšna hrana je nepredelana?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Martin Golob: Pridejo trenutki, ko mi je težko

Kako se duhovnik Martin Golob sooča s trenutki, ko je tudi njemu težko.

»Nepredelanost pomeni dvoje: malo sladkorja in veliko vlaknin. Pomeni pa tudi, da v taki naravni hrani ni dodanih škodljivih predelanih, industrijsko izdelanih rastlinskih olj. To je ključ do razumnega prehranjevanja in tudi glavno, kar šteje,« pravi Marjetka Založnik. Kupujte torej izdelke, ki jih v živila preoblikujete sami (če se boste odločili delati domači čips, boste zanj potrebovali le krompir, sol in maščobo – tri sestavine). Zdaj pa poglejte na vrečko čipsa, koliko sestavin je shranjenih v tisti bombi užitka na kratki rok.

»Predelovanje živil in umetna hrana sta ubijalca …«
… opozarja prehranska strokovnjakinja Marjetka Založnik in razlaga: »Žal je predelana hrana poceni, zlahka dostopna, hitro pripravljena, ima pa tudi dolg rok trajanja. Vedeti je treba tudi naslednje: če jemo zdravo, taka hrana sicer stane nekaj več, prihranili pa boste drugje, na primer pri zdravstvenih stroških. In pri kakovosti življenja. Ko telo doseže zdravje in ravnovesje, pa zahteva celo manj hrane kot prej, kar večje izdatke za kakovostnejšo hrano izravna.«

Kdaj in kje naj bomo še posebno pazljivi? »Pri beli moki, belem mleku, beli soli, beli maščobi in belem sladkorju. Bela živila so industrijsko predelana, kemično obdelana in biološko manjvredna. Namesto uporabe belega sladkorja pa so začeli uporabljati še umetna sladila, njihova uporaba vse bolj narašča, pojavljajo pa se podatki o njihovi nevarnosti za naše zdravje. Najpogosteje uporabljana umetna sladila so: aspartam, saharin, ciklamati in drugi,« opozarja Marjetka Založnik.

In kako je z antioksidanti, ki jih vse več dodajajo živilom, da bi z njimi krepili zdravje? Prehranska strokovnjakinja žal tudi tu odkimava z glavo: »Različne raziskave so v zadnjih letih dokazale, da pripravki s sintetičnimi antioksidanti sploh niso učinkoviti oziroma so lahko škodljivi. Jejte raje veliko sveže zelenjave in sadja. A tudi tu velja previdnost, saj vsebujeta ostanke nevarnih pesticidov.« Če se le da, torej posegajte po ekološko pridelanih izdelkih – vse dostopnejši so v trgovinah, vse več ponudbe je pri najrazličnejših skupnostnih naročanjih, kjer lahko dobite sveže izdelke domačih kmetov, tedenske košarice z ekološkimi izdelki, ki vam jih dostavijo na dom ali v službo, so čudovita rešitev za tiste, ki jim nenehno primanjkuje časa … In še eno opozorilo Marjetke Založnik: »V Sloveniji imamo že vrsto let v povprečju letno veliko novih rakavih bolnikov. Tu ne gre le za staranje prebivalstva, temveč je v igri predvsem kemični pritisk. Večino strupov dobimo skozi hrano in vodo.«

Zakaj si dovolite, da vas premami tista salama?
»Potrošniki smo zaradi nekritičnega povpraševanja tudi sami delno odgovorni, da uporabljamo predelano hrano. Vprašajmo se, zakaj bi kupovali pisane bombone in pijače z umetnimi barvili, jogurte z umetnimi sladili, kislo repo in čevapčiče s konzervansi, juhe iz vrečke z ojačevalci arome in še bi lahko naštevali, če pa lahko izberemo enaka živila, ki ne vsebujejo aditivov?« opominja Marjetka Založnik.

Živilo z več kot 5 sestavinami? Ne kupite ga!
»Industrija v boju za svoj tržni delež spet in spet ponuja nove izdelke, ki so na primer lepše barve, so bolj homogeni, imajo prijeten okus, so gladki in čvrsti, kar navadno doseže z dodajanjem aditivov. V živilih bi bilo lahko manj aditivov, če bi več proizvajalcev izboljšalo recepture; na primer (umetna) barvila bi zamenjali z izvlečki in drugimi pripravki sadja. V proizvodnji bi se lahko izognili dodajanju številnih aditivov tudi s higiensko ustreznim in strokovno vodenim ter nadzorovanim tehnološkim procesom. Primer: v uredbi (1333/2008) je zapisano, da mora obstajati tehnološka potreba za uporabo aditivov. Danes na primer stroka z vidika varnosti ne priporoča več, da bi kisli repi in zelju dodajali konzervanse, kot sta kalijev sorbat (E 202) in natrijev benzoat (E 211), na trgu pa še vedno najdemo kislo repo in zelje s tema konzervansoma. Podobnih primerov lahko najdemo še kar nekaj,« je nazorna prehranska strokovnjakinja, ki ponuja preprosto rešitev: »Preden živilo kupimo prvič, natančno preberimo, katere sestavine vsebuje.

- Ne kupujmo instantnih živil.

- Kupujmo ekološko pridelana živila.

- Izberimo 100-odstotne sadne sokove namesto drugih pijač, navaden jogurt namesto sadnega, sveže meso namesto konzerv, sir namesto topljenega sira itd.

Predlagam, da pazljivo prisluhnete svojemu telesu. Jejte pestro hrano, ki jo telo kliče, in biotično pridelano hrano ter pijte zdravo vodo.«

Predelana hrana in otroci
»Otroci so najbolj ogrožena populacija in zločin je, da se nihče ne ukvarja s tem, zakaj nedolžni otroci umirajo za levkemijo pri štirih letih ali še prej. Pa ne kadijo in ne pijejo! O tem se je treba začeti spraševati,« opozarja Marjetka Založnik in pravi: »Potrošniki, predvsem starši mlajših otrok, morajo vedeti, da je na trgu vse več živil, ki se tržijo za otroke in vsebujejo aditive, ki jih, upoštevajoč načelo previdnosti, v mladosti ni priporočljivo uživati. Ti aditivi so predvsem ojačevalci arome, konzervansi, umetna sladila in barvila.«

Kaj naredimo, ko otroku ponudimo čokolino za zajtrk?
»Čokolino ni zdrav, ker vsebuje preveč sladkorja! To je enako, kot če bi otroku za zajtrk dali pol tablice čokolade – je to zdravo?« opominja prehranska strokovnjakinja in dodaja: »Na spletni strani Zveze potrošnikov je objavljen članek, ki govori o sladkanih žitih za zajtrk. Nekatera od njih imajo celo 48 odstotkov sladkorja. Zato starši poiščite zdravo alternativo za svojega otroka za zajtrk. Spremeniti bi bilo treba tudi smernice v vrtcih, ki dovoljujejo tudi to vrsto hrane.« Prehranska strokovnjakinja pravi, da otroci obožujejo mleko in da moramo biti previdni tudi pri njem: »Največjo skrb lahko uživanje mleka povzroči pri otrocih, ki so intolerantni na laktozo. Za druge otroke je priporočljivo, da se jim ponuja nesladkano mleko, saj lahko na primer čokoladno mleko vsebuje več sladkorja, kot ga otrok sme zaužiti na dan. Večina staršev se zaveda, da ima prehrana vlogo za otrokovo zdravje. Morda pa vas bo presenetilo, da je slaba prehrana, ki ji primanjkuje hranil, enako pogubna tudi za otrokove možgane. Prehrana, ki jo sestavljajo v večini hamburgerji, ocvrt piščanec, krompirček, čips, piškoti, gazirane pijače, otrokom ne bo zagotovila potrebnih hranil, ki jih potrebujejo za zdravje ter aktivnosti in razvoj možganov.« Jim res samo zato, da bomo ustregli njihovi trenutni želji, zato, da ne bodo pustili polnega krožnika, želimo škodovati?

Delajmo to, kar je dobro za naše otroke, in ne tega, kar je tisti trenutek najlažje! Tudi mi jejmo hrano, ki jo pripravljamo svojim najmlajšim, in jim bodimo zgled. Zdravo in uravnoteženo hrano potrebujemo vsi. Če bomo jedli skupaj, v miru, in hrano, ki smo jo pripravili sami brez pretirane količine sladkorja in nezdravih (predelanih) maščob, ne bomo ne debeli ne bolni. Napolnili se bomo s snovmi, ki jih telo potrebuje, ne pa le zapolnili praznine v želodcu, saj nas bo takšna hrana le utrudila in nam počasi, dan za dnem, načenjala zdravje. Ko zazvoni alarm, ko se pojavi bolečina, je težje obračati življenje na glavo. In še kratek nasvet naše sogovornice: »Manj maščobe, soli in sladkorja ter več zelenjave in sadja ne bo škodilo, vsekakor pa nam bo koristilo.«