Vsakodnevno umivanje zob nam mora tako zlesti pod kožo, da brez tega opravila preprosto ne moremo od doma. Zobne obloge, zadah in videz slabe ustne higiene gotovo niso korak k uspešni zvezi ali poslu. Predstavljajo lahko tudi tveganje za resne zdravstvene zaplete. A ne samo umivanje, potrebno je tudi ščetkanje ter izbira prave zobne ščetke in nitke.

Dobra ustna higiena, ki obsega ščetkanje zob pred zajtrkom in po njem ter pred spanjem in vsakodnevno uporabo zobne nitke za odstranitev zobnih oblog, lahko uspešno preprečuje zobno gnilobo na gladkih površinah. Imejte to v mislih, ko se vam kdaj ne ljubi in bi ta obred najraje preskočili. Nitkanje zob je še toliko pomembnejše pri ljudeh z občutljivimi ali razbolelimi dlesnimi – za pojav takšnih bolezni pa imajo več možnosti kadilci in sladkorni bolniki.

Pomen pravilnega ščetkanja

Zakaj si moram vsak dan umivati zobe, je klasično vprašanje dveletnika, ki mu mama potem pove kakšno zanimivo zgodbo o črnih škratih. Odraslim pa bi moralo biti jasno, da gre za opravilo, s pomočjo katerega ohranjamo zdravje svojih zob in dlesni ter posledično zdravje celotnega telesa. O, ja, gnil zob je lahko tudi vzrok za zelo resne zdravstvene težave. S ščetkanjem preprečimo nastanek zobne gnilobe na zobnih površinah, z nitko pa očistimo tudi mesta, ki jih ščetka ne doseže. S spodbujevalnikom za dlesni z gumijastim nastavkom pa lahko odstranimo ostanke hrane izpod roba dlesni, notranje strani ustnic, lic, jezika in neba. Kot opozarjajo strokovnjaki, ki so sestavili Zdravstveni priročnik za domačo uporabo, se hrana lahko skriva tudi tam.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Končni cilj vsakodnevnega čiščenja zob je torej odstraniti zobne obloge s površine zoba. Le ustna voda in žvečilni gumi še zdaleč nista dovolj. Ker pa je tehnik, ščetk in zobnih krem veliko, so nam v ambulanti Babit iz Ljubljane, kjer strokovno delo opravljajo zdravniki dentalne medicine Živo Bobič, Barbara Hojnik Anderlič, Sašo Judež in drugi, dali nekaj koristnih napotkov. Ko se odpravite med prodajne police, imejte v mislih, da naj ščetka ne bo pretrda. Zlasti moški raje posegajo po trdi, ker so prepričani, da bo taka bolje in hitreje opravila z nesnago. Trda ščetka sicer ne bo obrabila sklenine, lahko pa pride do poškodbe mehkih tkiv (ustne sluznice in dlesni) zaradi agresivnega ščetkanja. Ena od študij pravi, da bi potrebovali 2500 let za odstranitev 1 milimetra sklenine samo z zobno krtačko. Tako da brez skrbi. Pomembno pa je, da ima ščetka primerno obliko, tako da lahko z njo dosežemo vse zobne ploskve, zlasti tiste za zadnjimi zobmi. Ščetka naj bo torej mehka, priporočajo zobozdravniki. In menjajte jo pogosto, recimo na dva meseca. Ščetine namreč s časom izgubijo elastičnost in slabše opravljajo svojo nalogo.

Vrste ščetk

Kot smo že omenili, obstajajo različne trdote ščetk. V osnovi jih delimo na klasične, baterijske in električne, izbirati pa je mogoče med številnimi znanimi proizvajalci. Čeprav pri klasičnih zobnih ščetkah uporabnik zobe ščetka sam, se še vedno veliko ljudi in tudi zobozdravnikov odloča zanje. Klasične zobne ščetke imajo lahko mehke, srednje trde ali trde ščetine, izbira pa je odvisna od občutljivosti dlesni posameznika. Ne priporočajo prav trdih, a izbira je v rokah uporabnika in njegovega občutka. Morda le namig: če imate kakršne koli težave, izberite nežne ščetine.

Električne zobne ščetke obstajajo že dolgo časa in nekateri menijo, da lahko naredijo ščetkanje zob veliko bolj udobno. Čiščenje zob s tovrstnimi ščetkami je zelo temeljito, saj učinkovito odstranjujejo bakterije na težko dostopnih mestih. Tudi tu jih delimo na oscilirajoče in ultrazvočne. Prve zaradi majhne okrogle glave omogočajo čiščenje na težko dostopnih mestih, a ščetkanje traja dlje časa in od uporabnika zahteva pravilno uporabo. Ultrazvočne zobne ščetke imajo nekoliko večjo glavo in učinkovito odstranjujejo zobni kamen in bakterije, delujejo pa po načelu nihanja. Za ljubitelje najsodobnejše tehnologije: ti se navdušujejo nad ščetkami, ki uporabljajo sonično tehnologijo in prek fluidnega delovanja učinkovito čistijo zobe, dlesni in medzobne prostore.

Kaj pa otroci?

Da se splača potrpeti in v prvih letih navajanja na čiščenje zob sedeti poleg otroka in ga nadzirati, je jasno. Pozneje vam bo hvaležen. Poskrbite, da si bo otrok do dvanajstega leta recimo z vašo pomočjo ščetkal zobe dvakrat dnevno. Obvezno po zaužitih sladkarijah, te res na zobeh delajo zgago. Medicinska sestra Darija Arhar skupaj s sodelavci, med katerimi je tudi specialistka ortodontije Anja Pirnovar Toth, v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana vneto opozarja in ozavešča, kako poskrbeti za zdrave zobe najmlajših. »Otrokova ščetka naj ima majhno glavo in mehke ščetine, zamenjajte jo na dva do tri mesece. Vsak družinski član ima svojo in je ne posoja nikomur. Po ščetkanju zobno ščetko tudi dobro sperite,« pravi v posebni brošuri ortodontka Anja Pirnovar Toth.

Nikamor brez nitke

Zobna nitka za nitkanje medzobnih prostorov je pripomoček, brez katerega danes ne gre več. Tako se zdi tistim, ki ga redno uporabljajo. Če bi bila to novoletna zaobljuba, bi zase naredili veliko več kot s črtanjem čokolade s svojega jedilnika. Poiščite kakovostno nitko, tako, ki je preprosta za uporabo, temeljita in nežna hkrati. Zagotovo je najbolj učinkovita odebeljena čistilna gobica, ki temeljito odstrani koščke hrane in mehke zobne obloge z območij med zobmi, izpod mostička in okrog fiksnega ortodontskega aparata. Izbira zobne nitke je odvisna od prostora med enim in drugim zobom. Kdor ima med zobmi kakšno luknjo oziroma se zoba ne držita drug drugega, bo posegel po medzobni ščetki. Medzobni prostor učinkovito očisti samo ščetka, ki ga v celoti zapolni. Zato je priporočljivo izbrati ščetko največjega premera, ki jo lahko še brez težav in bolečin vstavimo v medzobni prostor.

Je nitka primerna za otroke? V Zdravstvenem domu Ljubljana pravijo, da jo začnite uporabljati, ko zrastejo prvi kočniki. Zobna nitka, navita na kazalca rok ali vpeta v posebno držalo, potuje v medzobni prostor med dvema zoboma do dlesni. Čiščenje ne sme biti boleče ali grobo, da ne poškodujemo nežnega prirastišča dlesni na zob.

Raziskava o negi zob

Pri Philipsu Slovenija so v okviru predstavitve sonične zobne ščetke leta 2011 izvedli vseslovensko raziskavo, s katero so skušali ugotoviti zdravje zob in dlesni pri Slovencih. Anketo je izvedla raziskovalna agencija Temidia na vzorcu 1000 Slovencev. Rezultati so bili precej zanimivi. Več kot polovica anketirancev (64,9 %) si je zobe čistila dvakrat na dan, pri čemer je bilo več moških. 1- do 2-krat na teden si je zobe čistilo le 0,6 odstotka izprašancev, medtem ko je bilo nekaj tudi takšnih, ki si jih čistijo samo nekajkrat mesečno (0,2 %).

Pa ščetkanje? Koliko ljudi si vzame čas ne le za umivanje zob, ampak tudi za ščetkanje? Pri tem vprašanju so mlajše populacije pokazale prednost. 57,1 odstotka mladih si zobe ščetka 2-krat na dan, 30,4 odstotka pa tudi večkrat dnevno. Šokanten je bil rezultat, da si 1-krat dnevno ščetka zobe 4,3 odstotka ljudi, starih med 20 in 29 let. Srednja generacija uporabnikov zobnih ščetk pa celo le nekajkrat mesečno. Le upamo lahko, da so se smernice in miselnost ljudi v teh letih kaj spremenile. Ni dovolj, da si samo izpereš usta. To še zdaleč ni umivanje zob. Žal je tudi ta raziskava pokazala, da se intenzivnost ščetkanja zob in ustne higiene povečuje s stopnjo izobrazbe. Nekaj podobnega se je pokazalo pri vprašanju nitkanja. Najmanj izobraženi anketiranci si kar v 59,5 odstotka medzobnih prostorov sploh ne čistijo, zobno nitko pa jih uporablja le 29,7 odstotka.

Kako je nastala zobna ščetka, kot jo poznamo danes?

Že v grobnicah starih Egipčanov so našli tako imenovane 'zobne palčke', okoli 1600 let pr. n. št. pa so Kitajci razvili posebne žvečilne palice, narejene iz vejic aromatičnih dreves, s katerimi so si osvežili dah. Prve zobne ščetke iz naravnih ščetin so Kitajci izumili šele v 15. stoletju. Narejene so bile iz prašičjih ščetin, ki so bile pritrjene na bambusov ročaj. Ko so takšne ščetke pripotovale do Evrope, so jih tam prilagodili in raje uporabili mehkejše, konjske ščetine. Nekateri evropski modeli so bili celo iz perja. Prva zobna ščetka z bolj sodobno zasnovo je delo Williama Addisa iz Anglije okoli leta 1780. Ročaj je bil izklesan iz živalskih kosti, ščetine pa še vedno prašičje. Leta 1844 so oblikovali prvo ščetko s tremi vrstami ščetin. Dokler ni DuPont izumil najlona, so bile naravne ščetine edini vir ščetin. Tako je bil leta 1938 izum najlona glavni vzrok za razvoj sodobne zobne ščetke, ki je do leta 1950 že imela zelo mehke najlonske ščetine, saj so bile takšne ljudem ljubše. Prva električna zobna ščetka je bila narejena leta 1939 in prva električna zobna ščetka v ZDA je bila Broxodent leta 1960.