Mnogi kljub opozorilom še vedno na veliko škropijo svoje vrtove, rastlinjake in vinograde, s tem pa seveda onesnažijo tudi sosedovo zemljo, naj se ta še tako trudi pridelovati hrano na ekološki način. Če imate to srečo, da vam v vašem okolju uspe ekološka pridelava, pa se pesticidi skrivajo v zelenjavi in sadju, žitih, začimbah, kavi, pa tudi v čaju in nekaterih drugih izdelkih, ki jih kupujemo v trgovini. Nekateri strokovnjaki in raziskave ves čas opozarjajo: ravno pesticidi, ki jih najdemo v hrani in pitni vodi, so eden izmed glavnih vzrokov za vedno pogostejše pojavljanje hudih bolezni.
»Le 10 odstotkov rakavih obolenj je genetskega izvora, 90 odstotkov pa jih povzročijo genotoksične snovi iz okolice. Razne študije so pokazale, da lahko pesticidi poleg raka povzročajo tudi druge hude zdravstvene težave, med drugim pohabljenost ob rojstvu, poškodbe živčnega sistema. Seveda pa so posledice odvisne od strupenosti pesticida in zaužite količine ter izpostavljenosti. Mešanica različnih pesticidov z neposrednim učinkom na žlezo slinavko deluje kot sprožilec za nastanek diabetesa. Osebe, ki so bile izpostavljene pesticidom pred letom 1982, so imele 70 odstotkov večjo verjetnost za izbruh Parkinsonove bolezni od deset do dvajset let pozneje kakor tiste osebe, ki pesticidom niso bile izpostavljene. Neka druga raziskava je pokazala, da lahko navaden vrtni pesticid škoduje moški plodnosti, saj zmanjša količino spolnega hormona testosterona. Raziskovalci so merili stranske proizvode pesticida klorpirifosa (pri nas najden v jabolkih in grozdju) pri moških in ugotovili, da imajo najmanj testosterona tisti, ki imajo največ pesticidov v telesu. NCR je v svojem poročilu navedel verjetnost, da lahko dva pesticida, ki sta sama zase v dopustnih dozah, kemično reagirata in ustvarita novo snov, ki je zelo strupena. Poleg tega je študija pokazala, da je učinek, če zaužijemo ostanke treh različnih pesticidov hkrati, enak stokratnemu učinku kateregakoli izmed njih, če bi ga zaužili samostojno,« v svojem članku navaja Tamara Urbančič, živilska tehnologinja in mentorica kmetijskih krožkov, ki zraven omenja, da se na prebivalca Zemlje porabi približno en kilogram pesticidov letno, kar je za človeka več kot desetkratna smrtna doza. Zaskrbljujoče, kajne?
Varne doze? Pa kaj še!
Čeprav Anton Komat, okoljevarstvenik, neodvisni raziskovalec in publicist, pogosto opozarja, da za številne pesticide ni varnih doz za človeka, so za posamezna živila vseeno določene najvišje vrednosti ostankov pesticidov in njihovih razgradnih produktov, ki so še dovoljene. Mejne vrednosti naj bi bile nižje kot vrednosti, ki bi lahko škodovale zdravju, določene so za celotno Evropsko unijo in so pod stalnim nadzorom. To je tudi razlog, da se evropski proizvajalci držijo omenjenih mejnih vrednosti, kar pa ne velja nujno za živila, ki v naše trgovine prihajajo izven evropskih meja, kjer pesticidna zakonodaja ni tako stroga.
Da je medcelinski transport povezan z več ostanki pesticidov na pridelkih, potrjujejo tudi poročila Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o ostankih pesticidov v hrani. V zadnjem poročilu lahko preberemo, da hrana, ki presega dovoljene mejne vrednosti ostankov pesticidov, približno sedemkrat pogosteje izvira iz držav, ki niso članice Evropske unije. Med najbolj rizičnimi državami glede na izvor živil najdemo Kitajsko (po raziskavi EFSA je bilo oporečnih kar 83 odstotkov vzorcev kitajskega zelja, ki so ga uvozili iz Kitajske), Egipt, Hongkong, Mongolijo, Kambodžo, Bolivijo, Bangladeš, Ugando, Indijo, Iran, Jordanijo, Mavricij in Tajsko. Ko boste torej naslednjič v trgovini kupovali jagode iz Egipta, prepričani, koliko zdravih hranil boste z njimi zaužili, raje pomislite še enkrat. Predvsem pa bodite pozorni na poreklo izdelkov. Certificirani biološko in ekološko pridelani hrani je vredno dati prednost.
Ostanke pesticidov lahko delno odstranimo
Tako rekoč vsa zelenjava in sadje, ki jo kupimo v trgovini in nima ekološkega certifikata, je obdelana s pesticidi, ki pa jih deloma lahko odstranimo. Še posebej previdni bodimo pri citrusih, katerih lupine lahko vsebujejo velike količine ostankov pesticidov. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da temeljito umijemo tudi tiste sadeže, katerih lupino zavržemo, saj bomo na ta način s površine odstranili od 30 do 70 odstotkov kemikalij. Če recimo pomaranče ne umijemo, preden zarežemo vanjo, ostanke pesticidov iz lupine prenesemo v sam sadež.
Urška Blaznik, univ. dipl. kem., spec. san. kem., raziskovalka Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, sicer poudarja, da se s sodobno prehrano pesticidom ne moremo povsem izogniti, saj so njihovi ostanki tako v hrani rastlinskega kot tudi živalskega izvora, da pa jim kljub temu nismo izpostavljeni v tolikšni meri, kot si morda mislimo. »Pomembno je vedeti, da je pesticidna zakonodaja v Evropski uniji stroga in da je z upoštevanjem dobre kmetijske prakse izpostavljenost ostankom dovoljenih pesticidov nizka, kljub običajno nasprotnemu prepričanju ljudi. Posebna previdnost sicer velja pri hrani za otroke, zato je zakonodaja na tem področju še posebej stroga, prav tako pa svetujemo staršem, naj zelenjavo in sadje izbirajo in pripravljajo otrokom v skladu z nasveti. Kljub ocenjenemu majhnemu tveganju za zdravje ljudi zaradi pesticidov pa ne želimo, da bi se stanje poslabševalo, temveč si moramo vsi prizadevati, da bi bil čim večji delež sadja in zelenjave pridelan lokalno, na trajnostni način, upoštevajoč varovanje zdravja ljudi in okolja,« pravi.
S kisom nad pesticide
Tveganje za zdravje zaradi različnih dejavnikov v hrani lahko zmanjšamo z nekaj preprostimi priporočili, ki nam jih je posredovala Urška Blaznik:
- Izbirajte sezonsko sadje in zelenjavo.
- Imejte pestro prehrano z izbiro različnih vrst živil različnih dobaviteljev ali pa si ustvarite zaupanja vredne dobavitelje (npr. ekološke kmetije, ki jih poznate, samopridelava).
- Sadje in zelenjavo pred zaužitjem dobro umijte (okrtačite) pod tekočo pitno vodo. S tem približno za tretjino zmanjšate vnos pesticidov. Tudi nasvet, da bomo pesticide iz sadja v največji meri odstranili s kisom, delno drži. Napotek izvira iz dejstva, da je večina pesticidov lipofilna, kar pomeni, da se ne topijo v vodi, pač pa v maščobni oziroma voskasti površini (predvsem sadja). Z okisano toplo vodno raztopino bolje odstranimo maščobni voskasti plašč in s tem posledično tudi lipofilne ostanke pesticidov. Zato načeloma pritrjujemo temu napotku, ki ga pogosto slišimo, vendar ta ne velja npr. za zelenjavo, poleg tega ne priporočamo namakanja. Ponekod boste zasledili tudi namakanje v raztopini sode bikarbone, kar je podoben postopek.
Katera hrana je najbolj obremenjena s pesticidi?
»Po naših podatkih sadje in zelenjava, med njimi grozdje, jagode, marelice, hruške, solata, zelje. So pa to samo neke povprečne ocene, največkrat velja, da so tiste vrste sadja in zelenjave, ki prepotujejo najdaljšo pot in so zelo občutljive, tudi najbolj obremenjene,« odgovarja Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.