V Evropi duhove trenutno buri gojeni norveški losos. Strokovnjaki opozarjajo, da vsebuje visoko stopnjo dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB), na kar se je odzvala tudi norveška vlada in priporočila zmernost pri uživanju.

Strupene snovi lahko izničijo pozitivne učinke

Dioksini in PCB-ji so strupene spojine, ki se nalagajo v ribah ter posledično tudi v človeškem telesu. Telo jih ne more razgraditi, v večjih količinah pa vplivajo na razvoj možganov, so rakotvorni, slabijo imunski sistem, povzročajo motnje hormonskega ravnotežja in poškodujejo zarodke. Zato so še posebej nevarni za otroke, nosečnice, doječe matere in mlade ženske, ki nameravajo zanositi. Norveška vlada je morala popustiti pritiskom medijev in strokovnjakov ter najbolj občutljivi skupini svetovala uživanje lososa največ dvakrat na teden. Farmakologinja Claudette Bethune, zaposlena na norveškem Nacionalnem inštitutu za prehrano (NIFES), je ob tem izjavila: "Prisotnost dioksinov in PCB-jev v lososu predstavlja tveganje za nastanek raka, kar predvsem pri mladih izniči ugodne učinke, ki jih ima losos sicer na zdravje."

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Izjava je na Norveškem sprožila burne odzive, saj je Norveška glavna svetovna izvoznica atlantskega lososa. Na leto jih vzgoji 1,2 milijona ton, kar predstavlja 60 odstotkov svetovne proizvodnje. Tudi večina lososov, ki jih lahko kupimo v slovenskih ribarnicah, prihaja od tam.

Kakšna je alternativa?

Čeprav se polemika trenutno vrti okrog gojenega lososa, strokovnjaki opozarjajo, da ulovljene ribe niso samodejno bolj zdrave od gojenih. Razlika je v tem, da pri ulovljenih ribah onesnaženost niha – nekatere vsebujejo veliko nevarnih snovi, druge skoraj nič, odvisno od tega, kje so bile ulovljene in kaj so jedle. Načelno pa velja, da več škodljivih snovi vsebujejo večje plenilske ribe.

Po mnenju strokovnjakov so bolj kot losos zdravju prijazne sardele in skuše, ki prav tako vsebujejo veliko koristnih omega-3 maščobnih kislin, hkrati pa so manj onesnažene. Predvsem pa je pomembno jesti raznovrstne ribe, saj se tako izognemo trajnemu nalaganju določene strupene snovi v telo.

Mnenje strokovnjaka: toksikologinja dr. Lucija Perharič, Inštitut za varovanje zdravja RS

V ribah, ki so višje v prehranski verigi, se lahko kopičijo v maščobah dobro topne škodljive kemikalije, na primer metilirano živo srebro, dioksini, poliklorirani bifenili (PCB), polibromirani zaviralci gorenja … Te snovi so lahko zdravju škodljive, k večji izpostavljenosti pa ponekod v Evropi prispeva velika količina zaužitih rib. To je lahko kritično predvsem za bolj ranljive skupine, kot so nosečnice in majhni otroci. Zato se priporoča, naj nosečnice rib, predvsem tistih z vrha prehranske verige, ne uživajo pogosteje kot dvakrat na teden. Vendar so ribe za zdravje tudi zelo koristne zaradi vsebnosti omega-3 maščobnih kislin, vitaminov A in D, beljakovin, joda, železa in niacina. Na splošno je korist zaradi uživanja rib večja od tveganja zaradi vsebnosti onesnaževal, seveda pa se priporoča zmernost.