Samo če je za vse našteto poskrbljeno, se bomo lahko pohvalili s privlačnim nasmeškom in dobrim počutjem do pozne starosti.

Zakaj so zdravi zobje pomembni?

Zobje nam s skladnim delovanjem omogočajo grizenje in žvečenje, vplivajo na dihanje, sodelujejo pri tvorbi glasu in pri oblikovanju govora. Premalo se zavedamo, da zdravje tega organa močno vpliva na naše telesno in duševno počutje, saj so številne bolezni, med drugim tudi srčni zapleti in, kot kažejo zadnje študije, celo rak, povezane s slabim zdravjem ustne votline. Poleg tega dajo zdravi, lepi zobje obrazu poseben čar in privlačnost.

Proces zobne gnilobe

Bakterijske obloge, ki jih tvorijo ostanki naše hrane, se posebno rade nabirajo ob dlesni in v medzobnih prostorih, v mestih pod mostičkom in okrog zobnih vsadkov. Najrazličnejši razkrojki, ki pod vplivom mikroorganizmov nastajajo v njih, topijo zobno površino in zastrupljajo dlesni. Zob najprej izgubi lesk, nato se pojavijo kredasti madeži in nazadnje gnilobne votline. Sočasno se dlesen iz svetlorožnate spremeni v temnordečo, pogosto nabrekne in krvavi na dotik. Pospešeno se nabira zobni kamen in začarani krog je sklenjen. Če se ustna higiena ne izboljša, začne dlesen odstopati od zoba, obzobna kost izgineva, zobje postanejo majavi in končno izpadejo. Vsemu temu se lahko izognemo s pravilnim ščetkanjem zob.

Pravilna ustna higiena

- Zobe ščetkamo od dlesni proti zobem, približno osemkrat na posameznem mestu. V nasprotni smeri je lahko dotik kvečjemu božajoč, sicer pospešimo odstopanje dlesni od zoba.

- Pri tem se vedno držimo enakega sistema čiščenja, in sicer tako, da zajamemo vsa področja v ustih: zgornje in spodnje zobe, zunanje, notranje in grizne ploskve. Samo tako lahko odstranimo vse zobne obloge, ki so vir bakterij in vodijo do kariesa. Vsak ima svojo tehniko čiščenja zob, v glavnem pa najprej vsi umijemo zgornji lok. Ko naredimo 8–10 potegljajev, se za dolžino ščetke premaknemo naprej po zobnem loku. Tako razdelimo zobni lok na odseke: levega, srednjega in desnega z zunanje ter zaradi navpične drže krtače štiri iz notranje strani. Pri ličnikih in kočnikih običajno zadostujeta dva odseka z lične in dva z ustne strani. Ne pozabimo grizne ploskve stranskih zob. Pogosto tudi spregledamo zadnje ploskve zadnjih zob. Najlažje jih dosežemo pri rahlo priprtih ustih z lične strani.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Kaj pa otroci?

- Do desetega leta otrokova motorika še ni dovolj razvita, da bi lahko sam pravilno očistil zobe, zato vsaj pri večernem čiščenju potrebuje pomoč staršev. Umivati si jih lahko začne sam, nadaljujemo pa starši.

- V šestem ali sedmem letu življenja pri večini otrok na koncu zobne vrste mlečnih zob zraste šestica, ki je zelo pomemben stalni zob. Ko pogleda v usta, je še nezrel in zato v nevarnosti, da ga ob slabi higieni hitro napade zobna gniloba. Bodite torej posebej pozorni, da dobro očistite otrokovo stalno šestico.

Brez zobne nitke čiščenje ni končano

V medzobnih prostorih je največ oblog, čistimo pa jih lahko le z zobno nitko. Odrežemo približno 40 centimetrov zobne nitke in jo navijemo na sredinca obeh rok. Vmes pustimo 10 centimetrov prostora ter jo s palcem in kazalcem vnesemo v medzobni prostor z žagajočimi gibi. Nitko vodimo tako, da očistimo obe ščitni ploskvi sosednjih zob, rahlo pritisnemo ob zob in petkrat potegnemo od dlesni proti konici zob. Lahko pa uporabljamo zobno nitko, ki je pritrjena na posebno držalo, priporočljiva pa je predvsem za čiščenje večjih medzobnih prostorov in členskih mostovnih konstrukcij. Zobotrebce trikotno oblikovanega profila pa potrebujemo za mehanično čiščenje medzobnih predelov. Za natančno čiščenje zob z zobno ščetko in zobno nitko potrebujemo pet minut. Učinek čiščenja občasno preverimo s testnimi tabletami in tekočino.

Kakšna je dobra zobna krtačka?

Zobna krtačka naj ima kratek delovni – funkcionalni del, ne sme biti ne pretrda ne premehka. Uporabljamo mlačno vodo. Zobno ščetko zamenjamo, ko se vlakna začnejo vihati oziroma na vsake tri mesece. Po uporabi krtačko operemo in z nje otresemo vodo. Shranimo jo tako, da obrnemo funkcionalni del navzgor, in pustimo, da se posuši. Zlasti učinkovite pri odstranjevanju zobnih oblog so električne zobne ščetke, ki premorejo več obratov.

Zobne paste in ustne vodice

Proizvajalci jih priporočajo kot antikariogena sredstva, reklamirajo jih kot zaviralce nastanka obzobnih oblog in kamna, kot sredstva, ki krepijo dlesni, preprečujejo nastanek paradontalne bolezni in zmanjšujejo preobčutljivost zob, obenem pa so po njihovi uporabi zobje bleščeče beli.

Katere sestavine v zobnih pastah in ustnih vodicah pa resnično učinkujejo?
- Fluoridi delujejo antikariozno.
- Pirofosfati zmanjšujejo nastanek zobnega kamna.
- Klorheksidin (0,12 %) zmanjšuje nastanek zobnih oblog (v višjih koncentracijah pa povzroča obarvanje zob).
- Ksilitol, triklosan in cinkov nitrat so sredstva, ki učinkovito zmanjšujejo nastanek zobnih oblog.
- Kalijev nitrat zmanjšuje preobčutljivost zob.

Fluoriranje zob z aminfluorid želejem

Proti zobni gnilobi se najuspešnejše borimo tako, da dvignemo odpornost trdnih obzobnih tkiv z dovajanjem fluoridov v obliki želeja. Aminfluorid žele vsebuje aminfluoride, ki preprečujejo nastanek zobne gnilobe tako, da se vgradijo na zunanjo površino zoba; s tem se fluoridi zaradi svoje organske sestavine, ki je površinsko aktivna in najbolj dovzetna za zobno sklenino, vežejo in prodirajo tudi v globino in ustvarjajo težko topljivi kalcij – vrsto fluorida, ki najbolje ščiti sklenino. Aminfluorid tudi zmanjša mikroorganizme in zavira njihovo škodljivo delovanje, ki je značilno za nastanek zobne gnilobe.

Redni obiski pri zobozdravniku

Tudi zgodnje odkrivanje in zdravljenje začetnih bolezni zob je odlična preventiva. K svojemu zobozdravniku gremo vsaj vsake pol leta. Zobozdravnik bo opravil temeljit pregled, strokovno bo očistil mehke in trde obloge in zobe premazal z aminfluorid tekočino.

Kaj je dobro jesti?

- Pri otrocih in mladini je pomembno, da zaužijejo dovolj mleka in mlečnih izdelkov, ki so bogat vir kalcija in so pomembni za mineralizacijo zob v času njihove izgradnje. Tudi mlečna maščoba ima veliko biološko vrednost, vsebuje namreč v maščobi topne vitamine A, D, E in K, poleg tega pa še lecitin, ki je pomemben za gradnjo vseh živih celic, predvsem pa živčnih in možganskih. Nekateri otroci zavračajo mleko, ker ga ne uživajo pravilno. Mleko je treba jesti, ne piti. To pomeni, da ga je treba uživati počasi, v majhnih požirkih, ne pa piti kot vodo. Pripravimo otroku mlečne napitke z dodatki ali mu ponudimo druge mlečne izdelke, kot so jogurti in sir.

- Vsak dan naj bo na jedilniku surovo sadje in zelenjava, ki ju je treba dobro prežvečiti, saj to spodbuja rast in razvoj čeljusti in pomaga pri samočiščenju zob. Če je le mogoče, se izogibamo sladkarijam oziroma jih zaužijemo naenkrat ter si potem umijemo zobe.

- Najbolj prijazna pijača za zobe je navadna voda.

Krvaveče dlesni

Krvavitev iz dlesni je posledica njihovega vnetja oziroma gingvitisa. Vzrok, ki vodi v nastanek tega, pa so zobne obloge oziroma plak. Zobne obloge na prvem mestu povzročajo in omogočajo slaba ustna higiena, zatem pa še posegi na zobeh, spremenjena lega zob, zobni kamen, ostanki hrane, dihanje skozi usta. Med redkejše vzroke zobozdravniki prištevajo bolezni žlez z notranjim izločanjem, zmanjšano imunsko odpornost, prehrambne motnje, predvsem pomanjkanje katere koli od osnovnih sestavin zdrave in uravnotežene prehrane, ter zdravila. Če je dlesen že močno vneta in nabrekla, se ob zobeh napravijo tako imenovani žepki, nezdravljeno vnetje pa vodi v nastanek periodontitisa, ko so prizadeta vsa obzobna tkiva, zaradi česa lahko v skrajnem primeru zob odmre.

Osnovno, kar morate storiti, da bi preprečili nadaljnje krvavitve iz dlesni, je zagotovitev ustrezne, zelo dobre in natančne ustne higiene. Še zlasti je pomembna tehnika čiščenja zob, ki naj bo usmerjena predvsem v masažo dlesni z rahlimi krožnimi gibi. Seveda pa se o težavi posvetujte s svojim zobozdravnikom, ki bo presodil, ali morda potrebujete pomoč specialista paradontologa.

Zobni kamen

Tudi zobni kamen sledi nastanku zobnih oblog, slina, zasičena s solmi, pa to tvorjenje podpira. Zobni kamen preprečuje izvajanje dobre ustne higiene. Ob kopičenju kamna in zobnih oblog pride do vnetij na obzobnih tkivih, kar vodi v izgubo dlesninega pripoja, v poglabljanje obzobnih žepov in končno v razvoj paradontalne bolezni, ki nezdravljena pripelje v izgubo zob. Skrbno in redno čiščenje zobnega kamna pri zobozdravniku, po potrebi tudi na tri mesece, naj bo torej eden rednih preventivnih posegov.