Chippendales je ameriška plesna skupina, ki je ustvarjena za žensko občinstvo. Nastop je razstava mišic in izklesanih moških teles. Plesalci pazijo na vsak grižljaj in dneve preživljajo v telovadnicah. Ženske vreščijo od navdušenja.

A očitno niso vse tega mnenja, nekatere so pripravljene plačati celo dodatno vsoto denarja, ki ni majhna, da s slačifanti Chippendales po nastopu spijejo kozarec penine. Plačajo, da otipavajo njihove mišice, da se drgnejo ob njihova spolovila in podobno.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Brigita Langerholc se je z družino preselila na kmetijo

Nekdanja slovenska atletinja ima s kmetijo velike načrte.

Morda bi te iste ženske jokale in obupavale, če bi njihov zaročenec otipaval prsi striptizete, ki bi ji plačal za "ples" v njegovem naročju.

Priznajmo - striptiz je zmernejša oblika pornografije, vendar ni nič drugega kot to. Raziskave kažejo, da so sicer večinski uporabniki pornografije in striptiza moški. Kot kaže tudi nekatere ženske.

Pozitivno pri skupini Chippendales je, da gre za odrasle moške. Večina manekenk, plesalk in žal tudi pornografskih igralk začne svojo kariero v najstniških letih. Ocenjevane in predstavljene pa so kot odrasel spolni objekt. Kar je več kot sporno in neprimerno.
"Seksualni pesimizem in sovraštvo do užitka, je temna tradicija doktrin Cerkve," komentira Uta Ranke Hanneman, nemška pisateljica in sošolka nekdanjega papeža Ratzingerja. V svojih knjigah je opisala, kako je Cerkev, ne Jezus in njegovi nauki, stoletja zatirala ženske. Opisuje, kako je prav Vatikan ženskam nenehno zastrupljal užitke, jih označil za "grešne zapeljivke", "umazane" in podobno. Ženski smeh, ples in spolni užitek so označili kot znamenje "hudičevih sodelavk".

Zdaj je žensko poželenje postalo delo potrošništva. Moški pa spoznavajo, kako je, če si vreden toliko, kakor dobro izgledaš. Gotovo povprečnemu moškemu ne bi bilo prijetno sleči majice v družbi slačifantov in pokazati svoje telo. Takšna primerjava je lahko hud udarec za ego. Ženske smo jih bile deležne čez stoletja - ali si lepa ali pa te ni. Je to res smer, v katero želimo peljati spolno osvoboditev iz spon cerkvenih dogem?