Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na spremembe, ki zahtevajo prilagoditev. Lahko je pozitiven ali negativen; kako ga bomo dojeli, je odvisno od naših sposobnosti prilagajanja. Pozitiven stres dojemamo kot vznemirjenje, pomaga nam, da smo motivirani in da imamo dovolj energije za izpolnitev različnih nalog. Prava mera pozitivnega stresa dela čudeže, saj spodbuja dosežke na zasebnem in poslovnem področju. Negativen stres občutimo, kadar se nam zdi, da nam okolje nalaga dolžnosti, ki jih ne zmoremo. Dogodki sami po sebi ne ustvarjajo stresa, stresni so lahko zgolj zaradi pomena, ki jim ga pripisujemo sami. Ko se znajdemo v okoliščinah, za katere menimo, da jim nismo kos, se telo odzove, kot se je v pradavnini na resnično nevarnost – pripravi se za boj ali beg. Na kemični ravni se sprostijo kortizol, adrenalin in noradrenalin. Kadar smo pod stresom, se nam pospeši srčni utrip, težko dihamo ali požiramo, naše mišice so napete, včasih občutimo slabost.

Kaj je odvisnost od stresa?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Odvisniki od stresa se slabemu stresu ne izogibajo, pač pa celo sami ustvarjajo stresne situacije, ki jim vzbudijo tovrstne občutke. Po mnenju ameriškega psihologa Andrewa Shatteja niso odvisni od stresnih hormonov, pač pa od beta endorfinov, ki se sprožijo v parasimpatičnem živčnem sistemu hkrati z navalom adrenalina v simpatičnem živčnem sistemu. Po teh 'hormonih ugodja' naj bi pravzaprav v resnici hrepeneli odvisniki od stresa. Ker pa z izpostavljanjem stresu sprožajo tudi stresne hormone, škodljiva odvisnost negativno vpliva na njihovo zdravje. Nenehen vnos adrenalina v telo škodi njihovemu telesnemu zdravju, poleg tega, da slabi imunski sistem, lahko povzroči tudi rano na želodcu ali izzove različne srčne bolezni. Slabo spite, imate občutek, da morate kar naprej nekaj početi, se pogosto prenajedate ali pa, nasprotno, ne morete jesti? Razmislite, ali niste morda tudi vi odvisni od stresa.

S stresom zdravimo stare rane

Ameriška sociologinja Martha Beck meni, da se odvisniki od stresa z izpostavljanjem namišljenim stresnim situacijam izogibajo ukvarjanju z resničnimi težavami, ki jih pestijo. Odvisnike od stresa deli na tri skupine: ljudi z nerazrešenimi čustvenimi ranami, ljudi, ki se izogibajo spremembam, in ljudi, ki zaradi negativnih izkušenj v otroštvu povezujejo ljubezen in stres. Beckova meni, da ima večina odvisnikov od stresa nerazrešene čustvene rane, ki jih potisne na rob zavedanja. S pomočjo namišljenih stresnih situacij posameznik toliko časa stiska bolečo temo v kot, da postane prostor – Beckova si ga zamišlja kot rezervoar –, v katerem so spravljene, premajhen. Ko se to zgodi, oseba nenadoma doživi močan čustven odziv, ki je na videz povezan s povzročiteljem samoustvarjenega stresa, v resnici pa je povezan z globoko čustveno bolečino. Po drugi strani je lahko zatekanje k stresu način, kako se spopasti z nalogami, ki v nas vzbujajo strah, a so pomembne za naš osebnostni razvoj. Namesto da bi se opogumili in naredili usodni korak, vztrajamo pri znanem in udobnem. Tretja skupina odvisnikov od stresa so ljudje, ki zaradi negativnih izkušenj v otroštvu povezujejo ljubezen s stresom. Zanje je značilno, da ustvarjajo situacije, v katerih se počutijo kot žrtev, vedno kadar želijo ustvariti čustveno vez.

Kriv je sodobni način življenja

Britanski endokrinolog in psihiater dr. Peter Whybrow odvisnost od stresa povezuje s sodobnim življenjskim slogom. "Vse običajne prepreke, ki so ljudem onemogočale, da bi delali 24 ur na dan – na primer razdalja ali tema –, so izginile," pravi Whybrow, ki meni, da ima hitro življenje, ki ga živimo – denimo nenehne novosti, visoka storilnost in hitro govorjenje –, dramatične posledice za zdravje. Naši centri za prepoznavanje nevarnosti so preobremenjeni. Ker primitivni deli možganov, kjer nastaja stres, ne znajo ločevati med resnično in potencialno nevarnostjo, se odzovejo na kateri koli psihosocialni izziv: na gnečo v prometu, službene roke ali plačevanje obrokov za kredit. Medtem ko se je v prazgodovini vsak pomemben izziv končal s takojšnjo posledico, človek je ali umrl ali preživel, stres pa je ne glede na rezultat izginil, smo danes ves čas pod vplivom stresa, ki se nikoli ne konča.

Od stresa ste morda odvisni, če (prirejeno po M. Beck):

- se težko zberete,
- ne marate sprememb,
- brez razloga odlagate nujne obveznosti,
- negativno gledate na svet,
- ste neodločni, pozabljivi ali pretirano občutljivi.

Znaki stresnega obnašanja (prirejeno po knjigi Type A Behavior and Your Heart Drs. Meyer Friedman in Ray H. Rosenman):
- hitro premikanje ali hitra hoja,
- hitenje h koncu stavka,
- nepotrpežljivost,
- slaba vest ob sprostitvenih dejavnostih,
- razmišljanje o službi, ko ste na dopustu,
- opravljanje več aktivnosti hkrati,
- nalaganje prevelikih zalog obveznosti,
- neposlušanje mnenja drugih,
- zbiranje reči namesto uživanje v njih.

Mnenje strokovnjakinje

Nekateri pravijo: "Dobro funkcioniram šele, ko se znajdem v situaciji, kjer me delo in problemi popolnoma zasujejo. Šele takrat razmišljam in delujem usmerjeno in učinkovito." Odvisnost od stresa bi lahko označili tudi kot odvisnost od adrenalina. Daje nam občutek, da 'živimo', da se v našem življenju dogaja. Problem je, ker sta tako ravnanje in življenje dolgoročno povezana s psihosomatskimi bolezenskimi znaki, torej nam škoduje. Težava je tudi v iskanju problemske situacije, 'krize' tudi tam, kjer je pravzaprav ni, to pa vpliva na odnose, navadno ne pozitivno. Pod tovrstno obliko odvisnosti lahko štejemo tudi na primer igre na srečo, igranje računalniških igric. Tovrstne odvisnosti sicer ne gre enačiti s klasičnimi oblikami odvisnosti (na primer droge). Je pa prav tako nevarna. V blažjih oblikah, ko je le nakazana, je dobro, da ozavestimo, kako funkcioniramo prek vsakdana, kaj so 'klikerji', ki nam poženejo kri po žilah, in kako bi lahko življenje živeli polno, zadovoljno in tudi vznemirljivo – na umirjen način." 

mag. Polona Fister, univ. dipl. psih., psihoterapevtka; www.pfs.si