Genov sicer ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo genske odzive, se pravi, da gene bodisi aktiviramo bodisi ne. Aktivira pa jih lahko le tiho vnetje, ki ga povzročamo z nepravilnim hranjenjem. In najpomembnejše: tiho vnetje lahko pozdravimo, razorožimo gene in shujšamo brez posebnega truda z dodajanjem ribjega olja na naš jedilnik.

Kaj je tiho vnetje?

Za medicino vnetje še vedno predstavlja paradoks. Malo vnetja služi kot mehanizem, s katerim se bomo ubranili pred napadom mikrobov in s katerim zdravimo poškodbe. Kadar je vnetja preveč, pa začenja napadati naše telo in aktivira gene, zaradi katerih se redimo ali že zelo zgodaj zbolevamo za kroničnimi boleznimi. Torej moramo vse življenje vnetje držati v takšnem območju, da ne bo niti premočno niti prešibko.

Vnetje se dogaja tudi pred pragom bolečine in takšnemu vnetju pravimo tiho vnetje, ki lahko skozi leta povzroča razne bolezni, med drugim tudi debelost. In, poudarimo še enkrat, tihega vnetja ne povzročajo virusi in bakterije, temveč prehrana. In, kakor poudarja dr. Barry Sears, avtor filozofije prehranjevanja Zona, v kateri ima največjo vrednost ribje olje, je izbrano prehranjevanje, ki zdravi tiho vnetje, vrh biotehnične revolucije. Vse se začne v naši kuhinji.

Trije glavni vzroki debelosti

Niti eden od treh prehrambnih trendov sam po sebi ni dovolj, da bi povečal tiho vnetje, a ko se vsi trije združijo, posledično aktivirajo starodavne gene, ki uničujejo naše zdravje in prihodnost. Kateri so ti?

- Povečana poraba nekakovostnih rafiniranih ogljikovih hidratov.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

"Draga Lea Plut jokam in srce me boli"

Prijatelji se poslavljajo od manekenke in nekdanje tekmovalke šova MasterChef Lee Plut. Stara je bila 37 let.

- Povečana poraba nekakovostnih rafiniranih rastlinskih olj.

- Zmanjšana poraba rib in ribjih olj.

Uživamo vse manj rib

Človek je od nekaj imel prehrambno zavarovalno polico, s katero je zmanjševal povečanje tihega vnetja. Šlo je za zadostno uživanje omega-3 maščobnih kislin iz rib in ribjih olj. Omega-3 maščobne kisline namreč delujejo kot kontrolna palica v nuklearni reakciji in tako ustavljajo oziroma zavirajo tiha vnetja. A kaj ko je, zaradi cen morske hrane kot tudi upravičenega strahu pred zastrupljenostjo rib, dramatično upadlo uživanje te ključne hrane, ki deluje protivnetno, in to ravno v trenutku, ko je prišlo do povečanja uživanja nekakovostnih rafiniranih ogljikovih hidratov in nekakovostnih rafiniranih rastlinskih olj. Tako je kroničnih bolezni – od sladkorne do debelosti – po vsem svetu čedalje več.

Dobro je vedeti!

- Naša prevelika teža ni posledica pomanjkanja močne volje in pameti, ampak je posledica tihega vnetja, do katerega pripelje toksična maščoba oziroma arahidonska kislina.

- Inzulin je tisti hormon, ki skladiščenje maščob omogoča. Inzulin namreč deluje tako, da se vhodne prehranske kalorije ujamejo v naše maščobne celice in se torej ne morejo sproščati nazaj v krvni obtok, da bi telesu priskrbele nujno potrebno energijo. Posledično smo nenehno utrujeni, misli pa se nam kar naprej vrtijo okoli hrane. Zato je zelo pomembno, da uživamo hrano z nizkim glikemičnim indeksom, ki energijo le počasi prepušča v krvni obtok in zaradi česar trebušna slinavka izloča majhne količine inzulina.

Pomembnost omega-3 maščobnih kislin

Omega-3 dolgoverižne maščobne kisline, ki so orožje številka ena proti tihemu vnetju, so samo v ribah in ribjem olju. V njih najdemo ogromno koristi za srce in ožilje. Prav tako uravnavajo delovanje impulzov v možganih, ki se odražajo v hiperaktivnih otrocih, depresijah, povišanem holesterolu itd. Značilno zanje je še, da sicer ne zmanjšajo količine toksične maščobe, ampak jo lahko razredčijo in posledično zmanjšajo. Pri Japoncih, ki zaužijejo ogromne količine rib, tihega vnetja praktično ni, zaradi česa imajo kot narod najdaljšo povprečno življenjsko dobo.

Dejstvo je, da so danes vse ribe zastrupljene s toksini, ki smo jih nekoč nenadzorovano spuščali v naravo oziroma v reke in morja. Tako so ribe zastrupljene z živim srebrom ter z raznimi starimi in novimi toksini. Čim več rib jemo, tem več strupov je v našem telesu, kar spet dokazujejo Japonci, pri katerih so ravni PCB zelo blizu zgornjim mejam dovoljenega.

Druga težava pa je v tem, da bi morali pojesti zelo veliko rib, če bi želeli zmanjšati tiho vnetje.
Zato je edina dobra rešitev na poti do vitkosti in odličnega zdravja uživanje prečiščenih ribjih olj, bogatih s kislinami EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina), v katerih ni toksinov. Na srečo na našem trgu lahko kupimo takšne dodatke ribjega olja.

Katero ribje olje izbrati?

Ko gre za naše zdravje, je pomembno, da se vedno odločamo za visokokakovostne izdelke. Pri nakupu omega-3 maščobnih kislin moramo biti pozorni, da v pravilnem razmerju vsebujejo kisline DHA in EPA ter da je s posebnim postopkom odstranjeno čim več toksinov. Enerzonino olje so pri IFOS-u (neodvisna mednarodna raziskovalna ustanova, ki se ukvarja s preverjanjem kakovosti ribjega olja) strokovnjaki ocenili s petimi zvezdicami, kar pomeni, da je visokokakovostno in izredno čisto. Kura z ribjim oljem naj traja vsaj 28 dni, zaužili pa naj bi vsaj 5 gramov ribjega olja na dan.

Osnovni napotki za hujšanje

Naši obroki naj bi bili sestavljeni iz 40 odstotkov ogljikovih hidratov, 30 odstotkov beljakovin in 30 odstotkov kakovostnih maščob. Idealna malica je denimo posneti jogurt, ki zadosti vsem potrebam po beljakovinah, ogljikovih hidratih in maščobah, ali denimo jabolko in košček sira ali 1 deciliter vina in košček sira, lahko pa tudi nekaj mandljev in poljuben sadež. Upoštevati je treba le pravilo 40 : 30 : 30.

Za glavni obrok pa izberimo beljakovine iz dela ribe, piščanca ali purana v velikosti in debelini dlani, brez prstov.

Ogljikove hidrate izberimo iz različnih virov, en naj bo iz zelenjave v skupni količini, ki je enaka približno trem ali štirim pestem surove ali kuhane zelenjave, obogatene z eno ali dvema žličkama olivnega olja. Zelena solata, radič, paradižnik, kumare, paprika, zelje, cvetača, koromač, špinača, bučke, artičoke, beluši, jajčevci in por so odlična izbira.

Drugi ogljikovi hidrati lahko izvirajo iz kruha ali sadja. Uporabimo malo kruha, en kos v obliki polovice pesti, količina sadja pa naj bo v velikosti cele pesti. Na primer ali kivi, ali mandarina, ali pomaranča, ali tri slive, ali tri marelice, ali dve majhni breskvi, ali skodelica jagod ali drugega jagodičja. Če nismo uporabili kruha, lahko spijemo pol kozarca vina ali uporabimo količino sadja, ki je enaka dvema pestema; na primer jabolko, hruško ali veliko pomarančo, in tako naprej.

Primer jedilnika za en dan

Zajtrk: na dveh žlicah olivnega olja popecite 2 jajci in 4 beljake. Dodajte še tri rezine puranje šunke. Zaužijte z enim riževim kruhkom in eno žlico arašidovega masla.

Kosilo: na rezini polnozrnatega kruha popecite nekaj žlic paradižnikove mezge, 70 gramov puste govedine ter papriko in rdečo čebulo. Potresite z naribanim, manj mastnim sirom. Zraven si privoščite še skledo zelene solate, zabeljene z olivnim oljem in kisom.

Malica: na rezine narežite jabolko, zraven pojejte 30 gramov mocarele in pol žličke arašidovega masla.

Večerja: popecite 100 gramov pustega piščanca in potresite s sirom z manj maščobe, posladkajte se še z 1 skodelico jagodičevja.

Pred spanjem: uživajte v 1 decilitru poljubnega vina in dveh rezinah sira.