Zdaj vedo že otroci, da ima hitra hrana kot so hamburgerji, ocvrt krompirček, različne predelane sladkarije in mehurčkaste pijače predvsem veliko sladkorja, soli in maščob ter nizko hranilno vrednost. Študija britanske Univerze Anglia Ruskin kaže, da hitra prehrana škoduje ledvicam podobno kot diabetes tipa 2.

Kakor navaja revija Time, se znova potrjuje, da je hitra in nezdrava hrana vodi v resne težave z zdravjem: povišan krvni sladkor, diabetes tipa 2, spremembe v zaznavanju okusa in celo težave z duševnim zdravjem. Že majhna količina zaužite nezdrave hitre hrane vpliva na presnovo in metabolizem zdrave osebe.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Poleg nezdravih kalorij v hitri in predelani hrani ljudje zaužijejo še kemične spojine kot so ftalati, ki so hormonski motilci, ki se nalagajo v človekovem organizmu. Njihov vpliv na zdravje je dolgoročen: trajne poškodbe jeter in ledvic, astma, alergije in zmanjšanje reproduktivne sposobnosti. Škodljivost šestih ftalatov je dokazana, zato je njihova uporaba že od leta 2005 v Evropski uniji omejena. 

Več kalorij, več depresije

Raziskava klinike Mayo z leta 2015 kaže, da so kalorije, ki jih dobimo od sladkorjev, veliko bolj škodljive, kot tiste, ki jih dobimo od ogljikovih hidratov. Zaužite kalorije - sladkarije, se tudi pogosteje nabirajo okoli pasu in vplivajo na presnovo. Znanstvena publikacija Ameriške klinične prehrane je analizirala vprašalnike 70.000 žensk in ugotovila, da se pri tistih, ki zaužijejo več belega kruha in sladkorja pojavlja več depresivnih motenj. Rastlinska vlakna, sadje in zelenjava imajo pozitiven učinek na zdravje, še ugotavlja raziskava. Če so ženske uživale več nezdrave hrane je to povečalo možnost srčnih obolenj, vnetij in depresivnih stanj.

Kaj torej jesti?

Zmotno je torej pripisovati krivdo za debelost in bolezni ogljikovim hidratom, kruh je primeren (če ni alergije), a mora biti obvezno polnozrnat, brez umetnih dodatkov. Lahko ga spečemo doma iz koruzne, ajdove ali polnozrnate pšenične moke. Pozorni moramo biti tudi pri testeninah, tudi te naj bodo polnozrnate. Priporoča se uživanje polnozrnatega riža, polente, ajde in prosa. Skupaj z zelenjavo ali sadjem. Takšen obrok je poceni, nasiten in zdrav.