Brez skrbi, niste edini, ki tega ne veste, saj je zavajajoče že njegovo ime.

Od alergij do neplodnosti

Dolgo časa je veljalo, da je vitamin D pomemben le za zdrave in močne kosti, zato so ga predpisovali predvsem dojenčkom za preprečitev oziroma zdravljenje rahitisa. Toda v zadnjih desetih letih je vse več znanstvenih raziskav, ki ugotavljajo, da ima njegovo pomanjkanje daljnosežnejše posledice. Številne znanstvene študije so tako pokazale, da pomanjkanje vitamina D povzroča vrsto zdravstvenih težav in bolezni, ki jih po navadi ne povezujemo s tem sončnim vitaminom – od alergij, slabokrvnosti in kronične utrujenosti do neplodnosti, bolezni srca in imunskih bolezni. Med običajnimi simptomi pomanjkanja so na primer tudi bolečine v kosteh in mišicah, ki so pogosto napačno diagnosticirane kot fibriomalgija, sindrom kronične utrujenosti ali celo depresija. Če imate torej katerega od spodaj naštetih simptomov, je smiselno najprej preveriti zalogo vitamina D.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Simptomi, ki lahko kažejo na pomanjkanje vitamina D: pogoste okužbe dihal in astma, avtizem in imunske bolezni, alergije in vnetja, ekcem in luskavica, bolečine v mišicah in kronične bolečine, kronična utrujenost in fibriomalgija, nespečnost in depresija, slabokrvnost, napihnjenost in prebavne težave, Chronova bolezen, cistična fibroza, zobna gniloba (votline) in parodontalna bolezen, sladkorna bolezen, debelost, epilepsija in shizofrenija, glavoboli in meningitis, izguba sluha, bolezni srca in srčno popuščanje, visok holesterol in visok ali neuravnan pritisk, policistični jajčniki in neplodnost, bolečine v križu, zlomi kosti in osteoporoza, Parkinsonova bolezen in tuberkuloza.

Čudežno hranilo

Vitamin D ureja absorpcijo kalcija in fosforja ter je pravo čudežno hranilo za imunski sistem, saj telesu omogoča, da proizvede več kot 200 antimikrobnih peptidov, ki so nepogrešljivi v boju proti širokemu spektru okužb. Rezultati znanstvenih študij, objavljeni v zborniku American Journal of Clinical Nutrition, so pokazali, da vitamin D zmanjšuje tveganje za multiplo sklerozo, možnosti za razvoj bolezni srca in pomaga zmanjšati verjetnost za obolevnost za gripo. Nekateri raziskovalci povečano obolevnost zaradi gripe in prehladov v času zime zato pripisujejo predvsem pomanjkanju vitamina D. Pomembno vlogo vitamina D vse pogosteje ugotavljajo tudi pri preprečevanju raka trebušne slinavke, prostate, dojk, jajčnikov in debelega črevesja. Pomanjkanje sončnega vitamina pa lahko tudi poslabša sladkorno bolezen tipa 2 in zmanjša ustvarjanje inzulina pri zdravih osebah. Razlogov je torej več kot dovolj, da preverimo, ali smo svojemu telesu zagotovili dovolj tega pomembnega vitamina.

Med 10. in 15. uro

Ko govorimo o vitaminu D, v resnici mislimo obliko D3 (holekalciferol), ki nastaja kot prohormon v koži živih bitij (ljudi in živali) po izpostavljenosti sončni svetlobi ter se nato pretvori v obliko močnega hormona. Če želimo pridobiti zdravo zalogo vitamina D, moramo vsaj nekajkrat na teden med 10. in 15. uro soncu izpostaviti obraz, roke in druge dele kože (najbolje tudi trebuh in noge) brez zaščitne kreme, saj te preprečujejo sintezo vitamina D. Sončenje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko je sicer najprijetnejše, je skoraj nekoristno, saj so za tvorbo vitamina D potrebni sončni žarki čim bolj pod pravim kotom. Za zdravje je nekaj sončenja na najmočnejšem soncu tako vendarle koristno, vendar pri tem ne pretiravajte in se po vsaj desetih minutah namažite z zaščitno kremo ali umaknite v senco.

Pri pravilnem sončenju lahko v enem dnevu ustvarimo tudi deset tisoč enot vitamina D in si tako v toplih mesecih naredimo zadostno zalogo za zimske dni brez sonca. Presežki vitamina D se namreč spremenijo v neaktivno obliko in se shranijo v telesu za popolnitev zalog v dneh brez sonca. Če smo preveč izpostavljeni soncu, se sintetiziranje vitamina D ustavi, tako da predoziranje z vitaminom D pri sončenju ni mogoče. Seveda pa s pretiranim sončenjem povečamo tveganje za sončne opekline in kožnega raka, zato bodite pri sončenju vendarle zmerni in preudarni.

Več kot polovici ga primanjkuje

Ker smo sodobni ljudje vse manj na prostem in izpostavljeni sončnim žarkom, ni presenetljiv podatek, da ima več kot polovica ljudi prenizko zalogo vitamina D. Nekaj pripomore tudi dejstvo, da je količina sintetiziranega vitamina D odvisna tudi od pigmentacije – temnejši ljudje sintetizirajo manj vitamina kot svetli (na primer črnci potrebujejo tudi do petkrat več sonca kot belci). In ker ga je praktično skoraj nemogoče dovolj pridobiti s hrano (za zdravi odmerek bi morali vsak dan pojesti na primer dve porciji mastnih rib ali 40 jajc), je dodajanje v obliki prehranskih dopolnil odlična rešitev. In to velja tudi za mlajše ljudi, ne le starejše, ki potrebujejo večje količine tega pomembnega vitamina.

Izbirate lahko med številnimi dopolnili, med katerimi boste dosegli najboljšo absorpcijo, če boste izbrali dopolnilo v obliki razpršila. Veliko ljudi ima namreč težave s črevesjem, ki slabše absorbira še tako odlične snovi in dopolnila, ki jih zaužijemo. To težavo lahko preskočite z razpršilom, s katerim vitamin D popršite pod jezik in si tako zagotovite takojšnjo absorpcijo. Kljub temu da uživate prehransko dopolnilo vitamina D, pa se zato ne izogibajte soncu. Sončna svetloba ne sproža le tvorjenja vitamina D, temveč dobro vpliva na veliko drugih biokemičnih procesov, povezanih s fizičnim in psihičnim zdravjem. Med drugim tudi spodbuja tvorjenje serotonina oziroma hormona sreče. Zato ni čudno, da za narode, ki živijo v bolj sončnih krajih, velja, da so na splošno srečnejši in bolj zdravi.