Pa je res tako neškodljiva, kot se nam zdi? Medicinska stroka zagotavlja, da ne, saj za zdaj ne obstaja nobena neodvisna raziskava, ki bi to potrdila. Prav tako je trg elektronskega kajenja tako slabo reguliran, da se v tekočem polnilu zlahka znajdejo snovi, o katerih se nam niti ne sanja in o katerih bomo morda šele čez desetletja izvedeli, da so škodljive. Za tobačne cigarete je natančno znano, katere strupe vsebujejo, medtem ko za elektronsko tega ne moremo trditi. Kljub temu pa lahko z gotovostjo rečemo, da je elektronsko kajenje veliko manj škodljivo, kot je kajenje običajnih cigaret.

Dr. Tomaž Čakš, svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije za tobak

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Kako deluje. 

Elektronska cigareta je na pogled, kot rečeno, podobna navadni cigareti. V ustniku ima polnilo z vodo, propilen glikolom, nikotinom (v različnih odmerkih) in aromo, ki jo lahko poljubno izberete. Polnilo polnimo sami s posebno tekočino ali pa dokupujemo različna polnila. V telesu ima baterijo in uparjevalnik, ki ustvarja hlape, podobne cigaretnemu dimu. Ti so brez vonja in takoj izparijo. Na koncu je indikator z lučko, ki zagori ob vsakem vdihu. Moč oziroma količino nikotina v polnilu je mogoče pri večini elektronskih cigaret uravnavati. To pomeni, da si lahko odmerek nikotina znižuješ vse do takrat, ko si že kupiš breznikotinsko polnilo. Elektronska cigareta ugasne, ko je baterija prazna.

Cigaretni dim vsebuje več kot 4000 snovi, med njimi jih je okoli 70 dokazano rakotvornih. S tobačnim dimom vdihujemo nikotin, aceton (topilo), katrane, ogljikov monoksid, DDT (insekticid), polonij 210 (z njim je bil umorjen ruski vohun Litvinenko), naftalen, piren, butan, fenol, arzen, kadmij in mnoge druge. Nekaj teh snovi vsebuje tobak sam, saj jih posrka iz zemlje, zraka in vode, nekaj jih v tobačne liste pride zaradi škropljenja pri industrijski pridelavi, na primer pesticid DDT, nekaj pa jih dodajajo zato, da izboljšajo učinke drugih. Amonijak denimo dodajajo zato, ker tobak z njegovo pomočjo bolje sprošča nikotin in ga gre zato več v telo!

Dolgoročni učinki še niso znani. Tako groznih strupov v elektronski cigareti zanesljivo ni! Po navedbah Martine Pötschke-Langer in Katrine Schaller iz nemškega Centra za raziskavo raka, aerosol tekočih polnilcev, torej para, ki jo vdihujemo pri elektronskem kajenju, vsebuje nikotin, formaldehid, acetaldehid, akrolein, nikelj, krom, svinec in mnoge druge, vendar v občutno manjših količinah kot tobak. Vse to lahko škoduje dihalom in povzroča alergije, vendar pa so škodljivi učinki ob dolgotrajni in intenzivni uporabi za zdaj še neznani, saj je elektronska cigareta relativno nova in se uporablja prekratek čas.

Veliko manj tveganja za raka. Tako ene kot druge cigarete vsebujejo nikotin, strupeno snov, ki vpliva na motnje ritma srca, krčenje žil, okvare žilne stene, znižanje zaščitnega holesterola, skratka na ves kardiovaskularni sistem. Vendar pa je vdihavanje nikotina v obliki pare veliko manj škodljivo kot vdihavanje tobačnega dima, ki vsebuje še druge rakotvorne snovi, ogljikov monoksid in katran. Pri elektronski cigareti tveganje za razvoj pljučnega raka in raka ustne votline odpade, poleg tega se da odmerek nikotina uravnavati in postopno zmanjševati ali pa celo uporabljati breznikotinske polnilce.

Odpor in skrb medicinske znanosti. Elektronska cigareta je torej veliko boljša alternativa od smrtonosne tobačne, vendar pa za zdaj v medicini in tržni regulativi do nje vlada hud odpor, zato jo je mogoče večinoma kupiti le na spletu in v nekaj trafikah ter specializiranih trgovinah. Oglaševanje elektronskih cigaret je prepovedano oziroma veljajo zanj enaki predpisi kot za tobačne izdelke, čeprav ne vsebujejo tobaka. Medicinska stroka si prizadeva, da bi bile uvrščene med medicinske pripomočke, zakonodaja pa v nobenem primeru ne dovoljuje vstopa na trg izdelkom, katerih varnost ni dokazana. To je precej sprenevedavo do proizvajalcev, ki so končno našli bolj »zdravo« alternativo tobaku, in nepravično do tistih, ki bi veliko zlo radi zamenjali z manjšim. »Res je, po novih regulativah se tobak niti slučajno ne bi smel znajti na trgu, in če bi se na novo pojavil, mu ne bi nikakor uspelo skozi postopke preverjanja varnosti. A žal je tako močno zgodovinsko prisoten, da se ga ne da ukiniti,« razlaga dr. Tomaž Čakš, dr. med., specialist splošne medicine, spec. higiene in spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je tudi svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za tobak.

Nihče ne more potrditi, da ni škodljiva. Dr. Čakš tudi priznava, da je elektronska cigareta manj strupena od navadne in da vsebuje manj strupenih snovi, vendar pa je problematična in vprašljiva zato, ker po obliki in načinu vnašanja nikotina ter drugih snovi ohranja odvisnost. Kot nam je še razložil, se lahko na trg spustijo samo izdelki, o katerih ni nobenega dvoma, da niso škodljivi, pri elektronski cigareti, ki je šele na začetku svojega vzpona, pa tega nihče ne more potrditi. »Za jasne opredelitve so potrebne dolgoročne raziskave, saj se ne sme zgoditi, da pride neki izdelek na trg, nato pa se čez dvajset let izkaže, da je strupen. Zato so potrebni mnoge klinične študije in natančni predpisi o pravilnem odmerjanju in uporabi.«

Strokovnjaki se strinjajo, da je elektronska cigareta manj strupena od navadne, vendar pa še nobena klinična študija ne potrjuje, da je varna.

Kaj dr. Čakš meni o nedavni študiji Drexler University of Public Health, ki je pokazala, da ni zdravstvenih težav, povezanih z uporabo elektronskih cigaret, oziroma da kemikalije v elektronskih cigaretah ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov? »Ena raziskava v medicini ni relevantna! V znanosti moramo biti zelo previdni, raziskave morajo biti predvsem neodvisne in dolgotrajne. Vsaka raziskava zahteva še kontrolno raziskavo. Vsaka nova metoda v medicini na splošno zahteva vsaj deset let, da je sprejeta kot primerna in neškodljiva, proizvajalci pa znanost prehitevajo in bi radi čez noč prepričali ljudi, da je elektronska cigareta zdrava, in jih nanjo navadili čim več.«

Izum tobačnega lobija. Dr. Tomaž Čakš je še povedal, je tobačna industrija zelo iznajdljiva, tobačni lobi pa eden močnejših na svetu in vedno v prednosti. Potem ko so dolga leta iskali alternative tobačni cigareti in potem ko so Kitajci odkrili elektronsko kajenje, so vsa največja tobačna podjetja že pokupila proizvajalce elektronskih cigaret. »Gre za velike denarje in mi, ki se borimo proti njim, smo zelo majhni revčki. A tobačni lobi ob vsaki naši omejitvi najde kaj novega in sedaj je to velikanska promocija elektronskega kajenja. Lotevajo se je prav tako, kot so se pred leti tobačnih izdelkov, s privlačnimi barvami in oblikami, pri tem pa seveda lovijo predvsem mlade ljudi in jih z elektronsko cigareto skušajo napeljati na prave, tobačne. Za vsakega mrtvega kadilca mora tobačna industrija najti novega!«

Zagovorniki so prepričani, da bi prav elektronska cigareta lahko rešila milijone življenj.

Edina pot za opustitev kajenja. A medtem ko medicinski strokovnjaki opozarjajo na pasti elektronske cigarete, mnogi nikotinski odvisniki, ki bi se radi odrešili te dovoljene smrtonosne droge, množično posegajo po njej. Njeni zagovorniki so prepričani, da bi prav elektronska cigareta lahko rešila milijone življenj.  Mnogim je namreč po večletnih poskusih, da bi na različne načine nehali kaditi, uspelo le z elektronsko cigareto, saj je to edini nadomestek, ki ohranja obrednost kajenja, in ta je za kadilca skoraj tako pomembna kot kemijska odvisnost od nikotina.