Potrebujemo le kefirjeva zrna, ki pa sploh niso tako težko dostopna, kot bi si morda mislili, in jih je mogoče dobiti popolnoma zastonj. Namesto da bi naštevali kopico pozitivnih učinkov kefirja, ki sicer niso zanemarljivi, smo o njegovi pripravi in učinkih povprašali Andrejo Turk iz Zabukovice pri Žalcu, ki si kefir, tako kot mnogo drugih stvari, že lep čas izdeluje sama.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj ljubi 9 let starejšo

Gašper Rifelj in Maja Geršak sta srečna že več kot pet let.

Andreja, po izobrazbi ekonomistka, po srcu pa usposobljena energoterapevtka, se raziskovanju zdravega sloga življenja posveča že vrsto let. Zaveda se, da so za dobro počutje potrebni tako zdrava prehrana in zdrave misli kot uporaba neškodljivih izdelkov v kozmetiki ter povsod drugje. Verjame, da je tisto, kar si izdelamo sami, najboljše za nas. »Je pa res, da si vsega vendarle ne moremo sami narediti, saj nimamo časa.« Sama peče kruh, pripravlja kefir in izdeluje vso kozmetiko razen šampona, a je lažje, če se ljudje povežejo ter si izdelke izmenjujejo. Še posebej veliko je vredno to, da pri domačih izdelkih vemo, kaj jemo.

S kefirjem do urejene prebave. Ena izmed glavnih koristi, ki jo pripisujejo pitju kefirja, je urejena prebava in izboljšanje odpornosti, kar je tako ali tako povezano, saj vemo, da je naše zdravje odvisno od zdravega črevesja. Andreja se je pred časom odločila, da si bo začela sama izdelovati kefir, prav zato, da si uredi prebavo. Ker je od takrat že kar dolgo, se niti ne spomni več, kje je dobila kefirjeva zrna, zelo dobro pa ve, da se ji je prebava kmalu uredila. »Kefir pomaga pri boljši presnovi, poleg tega je odličen nadomestek obroka, ki ga lahko odneseš s sabo v službo in poješ namesto kakšne nezdrave hrane. Kefir ni le mleko z dodanimi zrni, temveč poseben izdelek z bogato prehransko vrednostjo. Skoraj ne vsebuje več laktoze, zato se po njem počutiš lahek.« Pijejo ga tudi ljudje, ki so alergični na mleko. Poleg probiotičnih bakterij, ki jih najdemo tudi v jogurtu, vsebuje koristne kvasovke. Tako ene kot druge se ob rednem uživanju povežejo in učinkujejo v nekakšni simbiozi, ki prispeva k obnavljanju črevesne flore. »Kefir je preprosto in dokaj hitro pripravljen ter poceni. Potrebujemo le mleko in kefirjeva zrna, ki pa se navadno kar podarjajo.«

Kako se je razvila kefirjeva kultura, še danes ni znano. Kefirjeva zrna se vseskozi razširjajo po svetu, zato niso boljše ali slabše kakovosti, vsa so enaka in enako koristna. Umetno ne morejo nastati. Ni povsem znano, kako so sploh nastala, čeprav obstajajo že stoletja. Predvidevajo, da se je kefirjeva kultura razvila spontano, in odtlej se pridno razmnožuje ter koristi tistim, ki jo uživajo. »Ker gre za nekaj, kar je v naravi in se razmnožuje, je prav, da si kefirjeva zrna podarjamo,« je povedala sogovornica, ki tudi sama presežek podarja naprej ali ga shrani v zamrzovalno skrinjo, da ima zrna vedno na zalogi. Najboljše je domače mleko, ki ga dobimo pri kmetu ali na mlekomatu. »Škoda je, da bi kupovali predelano mleko, saj želimo od njega dobiti čim več.« Ni pa nujno, da uporabimo kravje, lahko se odločimo tudi za kozje, kokosovo ali katerokoli drugo. Preden zapišemo recept za izdelavo kefirja, velja omeniti, da bo najbolje učinkoval, če ga bomo pili zmerno in redno. »V nobeni stvari ne gre pretiravati, vedno moramo poslušati svoje telo. Kefir nam morda res lahko pomaga do boljšega počutja in urejene prebave, vendar pa tega zagotovo ne bomo dosegli, če bomo jutri in pojutrišnjem spili po en liter kefirja in potem nanj pozabili. Namesto da pretiravamo, ga uživajmo po malem (recimo dva decilitra na dan) dolgoročno,« je svetovala Andreja.

Kako si izdelamo kefir?

Za izdelavo kefirja naj bo razmerje med kefirjevimi zrni in mlekom 1 : 4. Oboje skupaj damo v steklen kozarec oziroma posodo ter pokrijemo s tkanino oziroma krpico, ki jo na posodo pritrdimo z elastiko. Vsebino pustimo zoreti na okenski polici na sobni temperaturi in jo nekje na 6 do 12 ur premešamo. Na sobni temperaturi je kefir narejen približno v 24 urah. Če je kefirjevih zrnc v pripravku več, je prej narejen, če jih je manj, pa traja več časa. Enako velja za temperaturo. Če bomo pripravek dali v hladilnik, bo trajalo približno tri dni, da nastane kefir, medtem ko bo na sobni temperaturi nared v enem dnevu.

Ko je izdelan, ga v drugo stekleno posodo precedimo skozi cedilo, ki ima lahko razmik med luknjicami največ tri milimetre, da skozenj ne bodo ušla kefirjeva zrna. Teh nikoli ne spijemo zraven, ampak jih shranimo v čist in suh kozarec (vmes jih NE spiramo z vodo, saj s tem speremo koristne bakterije, ki so se nabrale okrog njih). Ko naslednjič izdelujemo kefir, jih ponovno uporabimo. Sčasoma se bodo kefirjeva zrna namnožila, takrat lahko presežek podarimo. Narejen kefir pa bo v hladilniku počakal nekaj dni oziroma največ en teden, potem bo čedalje bolj kisel. In še en pomemben podatek, preden se lotite dela: pri izdelavi kefirja ne smemo uporabljati kovine. Uporabljamo steklen kozarec, plastično cedilo in plastično ali stekleno žlico. Sicer pa izdelava kefirja res ni prav nič težavna in se je lahko loti prav vsak.