• Kot ocenjujejo strokovnjaki Mednarodne agencije za raziskovanje raka, je bila Slovenija leta 2018 po incidenčni stopnji (starostno standardizirani na evropsko prebivalstvo) vseh rakov razen kožnega (598,8/100.000) na devetem mestu med 40 evropskimi državami.

• Pred nami so bile Madžarska, Irska, Norveška, Danska, Belgija, Francija, Anglija (UK) in Nizozemska.

• Po umrljivostni stopnji smo bili leta 2018 na sedmem mestu. Pred nami so bili Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Poljska, Danska in Latvija.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vid Valič ima srečo s spalnimi navadami hčere

Vid Valič in njegova partnerka Valentina sta se junija leta 2022 razveselila rojstva prvorojenke. Zdaj pa je razkril nekaj podrobnosti družinskega življenja.

• Leta 2015 je v Sloveniji za rakom zbolelo 14.329 ljudi (7.859 moških in 6.470 žensk). Od rojenih leta 2015 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk

• Leta 2015 je za rakom umrlo 6.216 Slovencev, 3.484 moških in 2.732 žensk. Med nami je živelo 102.393 ljudi (46.168 moških in 56.225 žensk), ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni (prevalenca).

• V splošnem se groba incidenčna in umrljivostna stopnja raka večata; groba incidenčna stopnja se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, v zadnjem desetletju se veča za 1 % povprečno letno (2,4 % pri moških in 1,6 % pri ženskah). Groba umrljivostna stopnja se veča za 1,0 % povprečno letno pri moških in 1,1 % letno pri ženskah.

• Več kot polovica tega povečanja gre pripisati staranju prebivalstva, saj ima z daljšo življenjsko dobo tudi več ljudi možnost dočakati to bolezen. Starostno standardizirana incidenčna stopnja kaže, da se tveganje raka veča počasneje. Spodbudno pa je, da se umrljivost zaradi raka (če ne upoštevamo staranja) manjša, predvsem od sredine devetdesetih let, kar kaže na večjo uspešnost zdravljenja.

• Rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih. Te lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni (brez melanoma), rak prostate, pljuč, rak debelega črevesa in danke in dojke obsegajo skoraj 60 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni. Raki teh organov so sicer povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, pa radonom v delovnih in bivalnih prostorih; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive. Pri moških je bil z 20,3 odstotka vseh rakov na prvem mestu rak prostate, sledili so mu kožni rak (brez melanoma), pljučni rak in debelega črevesa in danke. Pri ženskah je bil na prvem mestu rak dojk (20,4 %), sledili so mu kožni rak (brez melanoma), rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak.

• Med pogostejšimi rakavimi boleznimi se je v zadnjih 10 letih pri moških najhitreje večala incidenčna stopnja (SS) rakov prostate in kože (melanom in nemelanomski rak). Manjšala pa se je incidenčna stopnja (SS) pljučnega in želodčnega raka Pri ženskah se je najhitreje večala incidenčna stopnja kožnega (obeh vrst) in pljučnega raka, manjšala pa se je incidenca raka materničnega vratu.