Temelj zdravja ali temelj težav? In čeprav so starši tisti, ki s prstom pogosto kažejo na krivca 'nekje zunaj', so za otrokove slabe prehranjevalne navade in s tem povezane težave največkrat krivi kar sami.

Nedavno je završalo, ko so bili objavljeni podatki, da so slovenski otroci med najdebelejšimi v Evropi (tretji med državami EU in najdebelejši v srednjevzhodni Evropi), kar bi nekdaj lahko opravičevali z izobiljem, v katerem živimo. Nekdaj.

Danes gre prvi vzrok iskati v pomanjkanju časa – otroci imajo svoj prvi dom v vrtcu oziroma šoli in s starši preživljajo vse manj skupnega časa. Starši nimajo časa, da bi pripravili okusen in hranljiv obrok in se zatekajo k instantnim rešitvam. Največkrat pa je pomanjkanje časa le izgovor za lenobo, saj je preprosteje nekaj na hitro pogreti ali pa otroke odpeljati v restavracijo s hitro prehrano.

Jamie Oliver, na primer, je v svojih dveh knjigah 15 minut za obrok in 30 minut za kosilo še enkrat razblinil izgovore ter predstavil razgibane jedilnike, ki bi lahko služili kot kuharska osnova v marsikateri družini. In če h kuhanju pritegnete še otroke, ki jih brbotajoči lonci vedno tako zelo mikajo, boste skupaj preživeli lepe trenutke. Otroku boste odličen zgled, katera hrana je zdrava, okušali bodo in si sami pripravili zdrav obrok, ki ga bodo pojedli s še večjim veseljem.

Starševski zgled

Poznate primere, ko starši brskajo po krožniku zelenjavne juhe in se po kosilu radi usedejo pred televizor ali pa prigriznejo kakšen sladek grižljaj? Noben otrok se ne rodi izbirčen, izbirčne jih naredijo starši in jih prevečkrat ukrojijo po lastni podobi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

»Jaz pa tega ne jem!«, »Tega že ne bom dal v usta!«, »O, fuj!« so stavki, ki nikakor ne spadajo za mizo. Slovenija ima neverjetno srečo glede hrane in samo vprašanje časa je, kdaj se bomo začeli zavedati in izkoriščati možnosti samooskrbe s sadjem, zelenjavo, zelišči … In ne smemo dovoliti, da otroci ne bi ločili med na primer papriko in jajčevcem ali čebulo in česnom. In naj se ne zgodi, da bi vas otrok v najstniških letih vprašal, kaj ste mu dali na krožnik oziroma ali on to sploh je! Od otroka morajo starši zahtevati vsaj to, da hrano, ki jo ima na krožniku, poskusi. Sicer ne more vedeti, ali je dobra oziroma ali mu je všeč. In še moder nasvet za starše: če želite otroku predstaviti novo živilo oziroma jed, si vzemite čas in jo najprej pripravite zase, poskusite, izboljšajte, šele potem jo ponudite njemu.

Enoličnost

Med največje težave spada tudi enoličnost – krompir, testenine in riž kot priloga, morda nekaj zelenjave in obvezno meso (puran ali piščanec). Pozablja se (vsaj doma) na stare jedi, joto, ričet, polento, na različne kaše, kuskus, kvinojo, omake in juhe pa so lahko tudi zelenjavne.

Dobrodošlo je pogledati vrtčevske jedilnike, kjer se starš lahko prepriča, kako raznovrstno hrano jedo otroci po vrtcih, pogovori z vzgojiteljicami pa razblinijo iluzije o izbirčnosti. »Tukaj otroci pojedo vse,« bo najpogosteje slišan odgovor. In če otrok jé na primer brokolijevo juho in kislo zelje v ščepcih v vrtcu, zakaj ju ne bi tudi doma? Zato ker mu taka hrana ni ponujena!

Voda, čaj, sok, gazirane pijače

Pediatri in zobozdravniki opozarjajo, kaj je dobro (zdravo) tako za otroške zobe kot tudi za samo zdravje. Čim manj sokov in sladkanega čaja, otroci naj pijejo vodo. In ko otroci začnejo odkrivati gazirane pijače, se ne zavedajo neverjetnih vsebnosti sladkorja – v litru pijače je lahko tudi do 100 gramov sladkorja!

Otroci (in mladostniki) so agresivni ali pa otopeli, v zgodnjih letih se začnejo spopadati s sladkorno boleznijo in debelostjo. Skrb vzbujajoče je, da sicer uživajo visokoenergijsko hrano, ki pa je hranilno izredno revna in jih sili, da kmalu po obroku spet jedo, saj so – lačni.

Gibajmo se!

Tisto, kar našim otrokom in mladostnikom tudi manjka – ob zdravi prehrani –, je vsekakor gibanje. Sodobne 'igrače', vse bolj pogosta lenoba in splošna apatičnost so glavni vzrok za to, da so otroci najrajši skriti med štirimi stenami. Otroška igrišča pogosto samevajo, ko bi morala kipeti in vrveti od mladostne energije.

Veselje (in voljo) do gibanja je treba privzgojiti že najmlajšim – naj tekajo in se lovijo, skačejo in se plazijo, naj padajo in se pobirajo, naj se vozijo po dveh, treh in štirih kolesih, žoge mečejo, brcajo ali si jih zgolj podajajo. In tudi tu naj starši otrokom predstavljajo svetel zgled. Otroci so neusahljiv vir energije, ki jo morajo tako in drugače porabiti, najslabše pa je, da se kopiči v njihovih telesih in odlaga.

Mnenje strokovnjaka

Za mnenje smo vprašali Andrejo Podržaj, organizatorko prehrane in zdravstveno higienskega režima v vrtcu Hansa Christiana Andersena v Ljubljani

Ali se vam zdi, da se slovenski otroci zdravo prehranjujejo?

V vrtcu ne opažamo, da bi bili otroci predebeli. V vzgojno-izobraževalnem procesu dajemo velik poudarek gibanju na svežem zraku v vseh vremenskih razmerah. Trudimo se, da pripravljamo prehrano, ki je skladna s Smernicami zdravega prehranjevanja. V želji, da bi spodbudili zdrave prehranjevalne navade, otrokom ob dopoldnevih ponujamo sadno malico, enkrat tedensko pa tudi sezonsko svežo zelenjavo. Ob praznovanju rojstnih dni večinoma uživajo sadje, in ne samo sladkarij. Veseli smo opažanj, da otroci vse raje in pogosteje posegajo po vodi in da si jo izberejo, tudi če je na voljo še čaj. Pitje vode spodbujamo tudi s petimi pitniki.

Skrbite za uravnoteženost, pestrost in razgibanost jedilnikov v vrtcu – kakšni so odzivi?

Ni opaziti, da otroci ne bi hoteli jesti hrane, ki jo pripravljamo. Je pa znano, da so otroci ljubitelji makaronov in špagetov z mesno omako, obožujejo tudi lazanjo, panirane fileje in seveda palačinke. Hrane ne cvremo v olju, ampak jo pripravimo v parno konvekcijski pečici. Večina otrok z veseljem uživa zelenjavne kremne juhe, pa tudi solate. Po besedah strokovnih delavk jih je včasih treba nagovoriti, naj poskusijo le pikico, ker jim bo morda celo všeč, največkrat pa zaleže dober zgled njihovega prijatelja, ki rad uživa solato in jo zato malo poskusi še sam. Pogosteje ko se otroci srečajo še s kakšnim novim živilom in okusom, na primer brezmesnim narastkom, domačimi zelenjavnimi polpeti, kremno zelenjavno juho, bolj jim je sčasoma všeč in pojedo vse več. V tednu otroka damo starejšim otrokom možnost, da povedo svoje želje oziroma priljubljene jedi, in jih skozi vse šolsko leto postopno vključujemo v jedilnike. Priljubljenih jedi namenoma nismo izključili z jedilnika, kajti izločitev jih lahko naredi še mikavnejše, jih pa skušamo ponuditi oziroma kombinirati še z zelenjavo.

Kje pri prehrani delajo napako starši in kaj bi jim svetovali?

Veliko je napisanega o tem, kako bi morala biti sestavljena ustrezna prehrana otrok, manj pa o tem, kako otroka prepričati, da bo to hrano tudi pojedel in, ko bo sam odločal, tudi izbral bolj zdravo različico. Otrok hranilna in energetska vrednost ne zanimata, ker si v prvi vrsti želijo pri hranjenju uživati. Pri izbiri hrane je najpomembnejši dejavnik okus (sladek, slan, kisel, grenak). Največ okušalnih brbončic imajo otroci do dopolnjenega šestega leta starosti, kar lahko razloži njihovo izbirčnost pri izbiri hrane. Izbirajo predvsem sladka in slana živila ter zavračajo grenak okus. Uravnoteženo prehrano in veselje do hrane pa je mogoče dobro združiti. Veliko se lahko naredi že s tem, da si čim več hrane pripravijo skupaj, v domači kuhinji iz osnovnih sestavin, kar je za otroke zanimivo in predstavlja prvi korak v smeri prehranske vzgoje.