Otrokom slave in prepoznavnosti želimo predvsem starši, večina zaradi lastnih nedoživetih sanj ali ker se nam zdi, da je pač super biti slaven. Ampak kako visoka je cena slave?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Se vas loteva prehlad? Pojejte kaki!

V naslednjih hladnih mesecih si le večkrat privoščite kaki. Vitamini v slastnem sadežu bodo povečali vašo odpornost.

Večina znanih Slovencev vam bo v en glas zatrjevala, da oni niso niti slavni, kaj šele zvezde, in da je Slovenija za kaj takega popolnoma premajhna. Najbrž imajo kar prav, čeprav smo skoraj prepričani, da se Damjan Murko pa le ne bi strinjal z njimi. Zato pač že od trenutka, ko sta z ženo slutila, da sta v veselem pričakovanju, prodaja in trži svojega otroka. Včasih se nam zdi, da znani Slovenci in Slovenke kar tekmujejo v nenavadnosti imen – si sploh predstavljate, kaj bo, če se Kanenas, Tiar, Lejs Taj, Aria, Šanaja, Princesa in še drugi čez kakšno desetletje zberejo in posnamejo skupno skladbo? Ampak prav tako kot nekateri znani kar ponujajo (ekskluzivne) fotografije svojega otroka medijem, mnogi drugi svoje otroke veliko bolj skrivajo pred mediji, so do njih zaščitniški in nekako je jasno, da ti otroci najbrž ne bodo šli po stopinjah svojih staršev ter se bodo svetu znanih in slavnih najbrž na široko izognili. Saj imamo tudi v Sloveniji nekaj primerov, ko vseeno vemo, da otrokom znanih staršev ni bilo ravno z rožicami postlano in da so se morali še toliko bolj dokazovati … Ula Furlan, Ana Dežman, Ana Dolinar in drugi.

Ampak pojdimo od znanih k neznanim, k povsem običajnim državljanom. Nemalo jih je, ki novico o nosečnosti razširijo kar prek kakšnega od (ali vseh) družabnih omrežij. Presenetijo tako svoje prijatelje kot celo starše, da o kakšnih sodelavcih in šefih sploh ne govorimo. In potem se naslednjih nekaj mesecev zadeva nadaljuje – objavljanje časovnic, fotografij rastočega trebuščka, vključevanje na različne forume in obveščanje vseh o vsem. Pa pride veliki dan, tj. porod, in zgolj čakamo lahko prvi prenos poroda od kakšnega tehnološko navdušenega očka ali pa objavo fotografij, ki so – bodimo pošteni – največkrat zelo negledljive, predvsem pa zelo osebne. In navsezadnje ni nihče od nas v porodnišnici in porodni sobi zato, da bi, medtem ko najdražja rojeva, fotografiral, snemal, čivkal in zbiral všečke. Ne, tam smo zato, da bi bili prisotni največjemu čudežu, kar ga bomo v življenju videli.
In tako se začne … Najprej zaokoži večpredstavnostno sporočilo (MMS), po navadi med družino, najožje prijatelje in morda tesne sodelavce. Sledi objava na Facebooku, zbiranje všečkov, všečkanje všečkov, prebiranje komentarjev in občutek božanskega ponosa. Pogosto se sočasno zgodi še objava na Instagramu in minutno preverjanje, koliko 'prijateljem' je bila všeč in kaj vse so zapisali, seveda pa ne gre niti mimo Twitterja in znova istega cikla zbiranja čestitk in pohval. Ni malo staršev, ki svojim otrokom ustvarijo kar profil na katerem od omrežij in tam razkazujejo otroke ter se hvalijo z njihovimi dosežki. Prvi nasmeh, prvi kakec in tako naprej do prvih besed (ki morajo biti seveda objavljene na YouTubu in potem deljene naprej s širnim svetom), korakov in tako naprej in tako naprej.

Otrok postane zvezda! Ne? Kar pomislite na novice o nekaj milijonih (!) ogledov posameznih videov na YouTubu, kjer starejšega brata mlajši Charlie ugrizne v prst, kako David razlaga o svojem obisku pri zobozdravniku, pa številnih smejočih dojenčkov (trganje papirja, kazanje prsta, igra golfa z wiijem …), razlage otrok, ki imajo in nimajo radi svojih mamic, deklice, ki res sovraži fižol, pa vse do dojenčice, ki v plenici pleše ob videospotu Beyonce.
Pri vsem skupaj je najbolj žalostno morda to, da imajo starši čas druge obveščati o tem, kaj počne njihov otrok, zmanjka pa jim časa, da bi se z otrokom aktivno ukvarjali. Ampak najbolj pomembno pri vsem skupaj je, da v trenutku, ko te fotografije in videe naložite na katerega od omrežij in ga delite z drugimi – niso več vaši. In ni težava, da ga lahko vidijo vaši prijatelji, prijatelji prijateljev, vsi in ves svet, ampak … Dostop do njih imajo seveda podjetja, ki so lastniki spletnih strani … posledično imajo dostop njihovi poslovni partnerji, partnerji partnerjev in tako naprej.