Britanske raziskave kažejo: razide se ogromno neporočenih parov

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za zvonjenje v ušesih so krive poškodbe dlačic

Človeško telo je kompleksno, čudovito in hkrati čudno. Je najbolj zapletena kemična tovarna in najbolj integrirana celota z možgani, ki se nenehno spreminja.

Raziskave, ki so jih opravili britanski znanstveniki v raziskovalnem centru Jubilee, so pokazale, da se do otrokovega petega rojstnega dne razide kar 37 odstotkov neporočenih parov. Zato Britanci vztrajajo pri tem, da so poročeni pari srečnejši. Še več, odkrili so, da se do otrokovega 16. leta razide več kot 66 odstotkov parov, enako stori le 16 odstotkov tistih, ki so pred matičarjem izrekli usodni da.

Zanimiv je podatek, da je tveganje takšnih parov, ki so živeli skupaj pred poroko, za ločitev ob otrokovem petem rojstnem dnevu 7-odstotno in 29-odstotno ob otrokovem 16. letu. Strokovnjaki so tudi opozorili, da ima ta trend velik osebnostni, socialni, ekonomski in politični vpliv na celotno družbo. Poudarjajo, da starši, ki pred poroko niso živeli skupaj, nudijo najboljše pogoje drug drugemu in prav tako otrokom.

Pa je res tako?

Številni so namreč prepričani, da poroka nima kaj dosti opraviti s srečno zvezo, naj si bo zakonsko opredeljena ali ne. Zato si znanstveniki pri tem niso enotni. Tako v skupnosti lahko živita tudi partnerja, ki nista poročena, za to pa uporabljata izraz življenjska skupnost ali zunajzakonska skupnost. Med njima vseeno obstaja močna čustvena navezanost, pogoj za takšno skupnost pa je tudi ekonomska skupnost oziroma skupno bivanje in gospodinjstvo.

Zunajzakonska skupnost partnerjema na področju družinskih razmerij omogoča enake pravne posledice kot zakonska zveza. Tako je položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev izenačen glede skupnega premoženja, skupnih otrok, medsebojne dolžnosti preživljanja itd. Na nekaterih drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice le, če zakon tako določa (izenačitev na primer obstaja na področju dedovanja).

Ali so koruzniki res na boljšem?

Večkrat je izraženo napačno prepričanje, da mora zunajzakonska skupnost trajati vsaj tri leta, da je veljavna, vendar to ni res! Če niste poročeni, naj vam povemo, da se obstoj zunajzakonske skupnosti presoja od primera do primera, pri tem pa je pomembneje, da med partnerjema obstaja enaka čustvena in življenjska vez kot med zakoncema, kot pa čas trajanja take zveze.
Zunajzakonska skupnost ni veljavna v istih primerih, ko tudi zakonska zveza med določenima partnerjema ne bi bila veljavna.
Delitev skupnega premoženja je enaka

Enako kot pri zakonski zvezi se tudi v zunajzakonski skupnosti vse premoženje, ki ga partnerja ustvarita z delom, v času trajanja zunajzakonske skupnosti šteje v skupno premoženje. Tu gre za premoženje, ki ga partnerja ustvarita z delom. Sem tako ne spada premoženje, ki ga partnerja dobita denimo kot darilo ali dediščino.

Kaj pa, če zveza razpade?

Če vaša zunajzakonska zveza razpade, se ob razpadu premoženje deli na polovico, razen če kateri od partnerjev dokaže, da je bil njegov prispevek nesorazmerno večji. Zunajzakonska partnerja se lahko dogovorita o razdelitvi skupnega premoženja že v času trajanja zveze, a mora biti v tem primeru dogovor sestavljen v obliki notarskega zapisa. Če je delitev premoženja dogovorjena šele po razpadu zveze, pa za dogovor oblika notarskega zapisa ni potrebna.

Če se partnerja v času trajanja zunajzakonske skupnosti glede delitve skupnega premoženja med seboj ne moreta dogovoriti, lahko partner, ki meni, da je oškodovan, na pristojno okrožno sodišče vloži predlog za razdelitev le-tega.

Skrb za otroke

Tako kot zakonska partnerja sta tudi zunajzakonska partnerja po razpadu njune zveze dolžna skrbeti za svoje mladoletne otroke. Pri določitvi dogovora o preživljanju skupnih otrok lahko partnerjema pomaga pristojni Center za socialno delo. Ko partnerja dosežeta dogovor, na pristojnem sodišču vložita Predlog za izdajo sklepa o preživnini in preživljanju skupnih otrok. Sodišče nato izda sklep, ki je tudi podlaga za plačevanje preživnine.

Vendarle plus za koruznike?

Tudi če živite v zunajzakonski skupnosti, torej za vas veljajo določena enaka pravila kot za pare, ki so poročeni. In še pika na i? Raziskava, ki so jo izvedli na univerzi v Cornellu in ki je nastala na podlagi vzorca tri tisočih ljudi, dokazuje, da so pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, srečnejši. Zakaj?

Številni pari, ki stopijo pred matičarja, so takoj po poroki še vedno srečni in zaljubljeni, toda ta ljubezenska pravljica z leti zbledi, pa tudi pričakovanja so pogosto drugačna. Ta fenomen pa ne zadeva tistih, ki se za zakon nikoli ne odločijo, saj v svojem razmerju ne doživijo nekega vrhunca, kot je poroka. Zato so znanstveniki iz Cornella prepričani, da se ti ljudje za skupno življenje odločijo postopoma, predvsem pa dovolj zavestno. Ne čutijo pritiska družbe in družine, da se morajo poročiti in si ustvariti družino – živijo skupaj preprosto zato, ker tako čutijo.

Pravega odgovora na to vprašanje ni, kot tudi ni zagotovila, da bo vaša zveza srečna ali nesrečna, če se odločite, da stopite pred matičarja.

Zato morate biti pri tem vprašanju predvsem iskreni sami do sebe. Vedeti morate, kaj je vaš cilj v življenju in zakaj si tega cilja želite. Šele ko boste popolnoma iskreni sami do sebe in boste pripravljeni prevzeti tudi popolno odgovornost za svoja dejanja, ste pripravljeni za skupno življenje.

Zato stroka svetuje, da je priporočljivo, da s partnerjem pred poroko skupaj živite vsaj eno leto. Tako se boste spoznali in videli, kako delujete v družbi z njim. Če se bo v tem času razvil lep odnos, ki bo temeljil na spoštovanju in zaupanju ter kompromisih, ste na dobri poti. Toda iskreno – prstan gor ali dol –, najpomembnejše je, da se imate v svojem ljubezenskem razmerju lepo, se spoštujete in si zaupate. Ostalo pride samo od sebe.