Najbolj zaslužna in hvaležna operacija torej. Malo manj znan in presenetljiv pa je podatek, da je zaradi nekaterih prednosti v primerjavi z naravnim porodom kar precej carskih rezov opravljenih na podlagi izbire in celo zahteve nosečnice. Upravičeno?

Medicinski razlogi za carski rez

Nujen ali urgenten carski rez zdravniki porodničarji napravijo, ko pride do zapleta med rojevanjem ali tik pred porodom. To se lahko zgodi, če se predčasno odlušči posteljica, če pride zaradi predčasnega preboda mehurja do izpada popkovnice, če je med porodom plod v medenični legi, če je plod v stiski, če porod traja predolgo ali se pritisk matere nenadoma dvigne. Nosečnico se mora čim hitreje premestiti v operacijsko sobo in pripraviti na operacijo. Pripravi se jo na lokalno ali epiduralno anestezijo. Prednost zadnje je ta, da je omrtvičen samo njen spodnji del telesa, zaradi česar je med operacijo budna in lahko skupaj s partnerjem za nameščenim zaslonom spremlja dogajanje in takoj popestuje otroka. Epiduralna anestezija pa je neprijetna zato, ker po operaciji operiranka še nekaj ur ne čuti spodnjega dela telesa.

Za carski rez se lahko zdravnik skupaj s pacientko odloči že med nosečnostjo. To je napovedani oziroma elektivni carski rez. Razlogi zanj so predležeča posteljica, nesorazmerje med plodovo glavico in medenico, prečna lega ploda, ki ga ni mogoče obrniti, ali hudo bolan plod, ki ne bi prestal vaginalnega poroda. V tem, kdaj se zdravnik med porodom odloči za carski rez in kdaj ga napove že med nosečnostjo, postaja stroka vse bolj popustljiva. Premo sorazmerno z izboljšanimi instrumenti, transfuzijo krvi, širokim spektrom antibiotikov in vsemogočno anesteziologijo narašča tudi število carskih rezov.

Nikar si ga ne želite za vsako ceno

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Marko Žerjal rad ljudi nasmeji in šokira

Zabavni primorski stand up komik in youtuber Marko Žerjal je razkril sočne podrobnosti o sebi, svojih skritih strasteh, navdihu in tudi o svoji srčni izbranki.

Še pred štirimi desetletji je večina žensk, ki so rodile s carskim rezom, poseg doživela kot hudo razočaranje. Dandanes je takšnih žensk zaradi možnosti epiduralne anestezije in zaradi velike varnosti posega vse manj. Tako kot se je za sam poseg nekoč zaradi res nujnih zdravstvenih razlogov odločil najbolj izkušeni ginekolog porodničar, se je pred dvajsetimi leti po vsakem porodu z bolj ali manj nesrečnim izidom začelo zdravniku zastavljati vprašanje: »Zakaj niste napravili carskega reza?«

Žal carski rez postaja nekakšno 'zdravilo za vse', čeprav v večini primerov ni mogoče dokazati, da je operacija res preprečila poškodbo ali ohranila zdravje matere in plodu.

Neredke ženske si goreče želijo roditi skozi trebuh, ker se bojijo porodnih bolečin. Želijo se zbuditi z otrokom v naročju in se izogniti nekaj uram bolj ali manj bolečih popadkov. Te posameznice, žal, niso seznanjene z bolečino, ki jo prinaša okrevanje po operaciji, ki jo nekatere ženske opisujejo kot hujšo od porodne.

Drugo skupino žensk je strah, da se bo med naravnim porodom otrok poškodoval, tretja skupina žensk, ki prinaša veliko zaslužka predvsem zasebnim zdravniškim ordinacijam – na drugi strani Atlantika je ta trend še najbolj izrazit, pri nas ga na srečo ni zaznati –, pa želi obdržati mišični tonus medeničnega dna oziroma 'poln občutek' med spolnostjo. Dejstvo pa je, da carskega reza nikoli ne bomo mogli obravnavati kot načina poroda, saj prinaša resna tveganja za mater in plod.

Tvegana operacija

Pravzaprav je težko poenostaviti, kako varna je sploh ena največjih operacij na trebuhu. So pa Britanci izračunali, da zgolj napovedani carski rez, brez urgentnosti, povzroči 2,84-krat več materinih smrti kot vaginalni porod.

Operacija prinaša tveganja kot vse druge večje operacije na trebuhu: nesreče pri anesteziji, poškodbe večjih žil, raztrganine maternične stene, poškodbe sečnega mehurja, sečevoda in drugih organov. Približno dvajset odstotkov operiranih žensk dobi po operaciji povišano telesno temperaturo, ki je znak okužbe. Znane pa so še druge nevšečnosti: brazgotine na maternici, zmanjšana plodnost, spontani splavi, zunajmaternična nosečnost, predčasna ločitev posteljice in predležeča posteljica. Vsa ta tveganja se pojavijo v naslednji nosečnosti, tudi če carski rez ni bil urgenten.

Carski rez je tvegana operacija tudi za plod. Še najmanj nevarna poškodba, ki jo lahko utrpi, je ureznina na glavici. Resni zapleti pa lahko nastanejo pri otrokovem dihanju oziroma če pride do tako imenovane dihalne stiske. Dojenček je namreč 'presenečen', če se ga nenadoma potegne na plan, zaradi česar je vselej bolje počakati na spontani začetek poroda in potem napraviti carski rez.

Kako bom rodila naslednjič?

Od 60 do 80 odstotkov žensk rodi naslednjega otroka vaginalno. Na takšen porod se je treba temeljito pripraviti in ob porodu mora biti vse pripravljeno za morebitni carski rez. Zapleti so namreč pogostejši. Poleg omenjenih pa se lahko maternica na ureznini odpre in se otrok začne rojevati v trebuh. Sicer pa velja, da ima ženska lahko do tri carske reze zapored ter polletni razmik med nosečnostjo. Pri naslednjem carskem rezu je okrevanje občutno krajše, tudi pooperativna bolečina je precej šibkejša.

Okrevanje

Je odvisno od tega, ali je bil carski rez elektiven, brez popadkov, oziroma je bil delan urgentno, potem ko je porod trajal že več ur in je bila maternica razbolena. V zadnjem navedenem primeru gre za dolgotrajnejše okrevanje, ki utegne biti boleče, s porabo večjih količin antibiotikov.

Porodnica lahko doji enako kot po vaginalnem porodu, le da je otroka lažje hraniti leže. Vstane lahko drugi dan, ob čemer se jo spodbuja, da hodi čim bolj vzravnano. Okrevanje je krajše, čim več se porodnica giblje. Dva meseca se mora izogibati dvigovanju večjih bremen. Brazgotina običajno po treh do šestih mesecih obledi in postane manj vidna.

In končno še nekaj prednosti

Načrtovanje carskega reza prinaša nosečnici in njeni družini precej olajšanja, po drugi strani pa ima operacija tudi precej prednosti za zdravnika. Kadar je rezultat poroda slab, pogosto tožijo zdravnike in jim očitajo, da niso napravili carskega reza. Američani in Angleži ugotavljajo, da je vse več porodov podnevi, od ponedeljka do petka. Nenavadno je tudi, da je večina nujnih carskih rezov podnevi in ob delovnikih.

Res je, da potrebuje porodničar za carski rez pol ure, za vaginalni porod pa vsaj osem ur. Vendar pa so to ene redkih in protislovnih prednosti v primerjavi z vaginalnim porodom, ki, skupaj s prej omenjenimi željami žensk, prinašajo dobičke zasebnim zdravnikom, bolnišnicam in industriji. In so vzrok tega, da je ponekod delež carskih rezov glede na vse porode zelo visok.

Svetovna zdravstvena organizacija je sprejela 15-odstotni delež carskih rezov. V Braziliji je v nekaterih porodnišnicah ta delež 100-odstoten, v področnih porodnišnicah je kar 85 odstotkov carskih rezov, splošna pogostnost carskih rezov je kar 47-odstotna.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije je pri nas carskih rezov okoli 10 odstotkov, kakšno leto odstotek več, drugo odstotek manj, kar nas uvršča v še 'varne' oziroma zdravju prijazne države.